Ponedeljek, 11. 9. 2023, 21.57
1 leto, 2 meseca
Vlada bi plin odklopila do leta 2030. Kaj bo storilo na tisoče Slovencev?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,80
Pričakovati je, da bo večina gospodinjstev plinsko peč zamenjala s toplotno črpalko.
Do konca tedna je v javni obravnavi osnutek zakona o energetski politiki. Pomembne spremembe vsebuje tudi za gospodinjstva, saj bo med drugim v novogradnjah in strnjenih naseljih prepovedoval ogrevanje z nekaterimi energenti – plinom, premogom ali kurilnim oljem. Raba obnovljivih virov bo imela prednost pred rabo neobnovljivih virov energije, saj je cilj zakona prehod v nizkoogljično družbo. Tako si bo na tisoče gospodinjstev moralo poiskati okoljsko bolj sprejemljiv način ogrevanja.
Po novem bodo morale občine določiti koncept prednostne rabe energije. Tako v območjih, kjer imajo sistem daljinskega ogrevanja, kot tam, kjer tega sistema nimajo, bo imelo prednost sončno obsevanje, sledi rekuperacija, kot tretjo pa zakon navaja rabo plina obnovljivega izvora.
Na območjih brez daljinskega sistema ogrevanja sta povsem na dnu tudi oskrba iz distribucijskega sistema plina ali raba trdne biomase.
Od sredine prihodnjega leta naj bi bila v nove stanovanjske zgradbe prepovedana vgradnja plinskih kotlov, razen v izjemnih primerih, ko se drugega načina ogrevanja ne da projektirati. Bo pa to izjemo treba utemeljiti: tako v tehničnem poročilu kot v izkazu o energijskih lastnostih stavbe, predpisuje zakon.
V strnjenih naseljih prepovedana trdna in tekoča goriva
Prav tako v strnjenih naseljih nista dovoljena projektiranje in vgradnja kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva v enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavbah ter v posameznih delih večstanovanjskih stavb, razen v primerih, ko ne gre za osnovno ogrevanje.
Zahteve glede prednostne rabe energije ne bodo veljale za:
- stavbe z majhno porabo energije,
- samostojne stavbe s celotno uporabno tlorisno površino, manjšo od 50 kvadratnih metrov,
- nestanovanjske kmetijske stavbe,
- stavbe za opravljanje verskih obredov.
S plina bo treba počasi na druge vire
Kaj zakon pomeni za gospodinjstva, saj je v Sloveniji kar 121 tisoč gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina? Zakon namreč prepoveduje tudi nove koncesije za upravljanje plinovodnega omrežja in podaljševanje obstoječih. Mejnik je leto 2030, po izteku katerega lokalne skupnosti ne bi več mogle podaljšati obstoječih koncesijskih pogodb za distribucijo zemeljskega plina.
Aleksander Mervar, direktor Elesa in predsednik Energetske zbornice Slovenije, pravi, da se bo večina tistih, ki se zdaj ogrevajo na zemeljski plin, najverjetneje preusmerila na toplotne črpalke.
"Ne razpolagam s podatkom, za kakšno obdobje veljajo obstoječe občinske koncesije, dejstvo pa je, da bi moralo teh 120 tisoč gospodinjstev preiti na nov način ogrevanja. Res pa je tudi, da je doba veljavnosti teh koncesijskih pogodb 20 let in več," pojasnjuje Aleksander Mervar, direktor družbe ELES in tudi predsednik Energetske zbornice Slovenije.
To pomeni, da se ukrep ne bo nanašal na vse odjemalce zemeljskega plina hkrati, saj nekatere koncesijske pogodbe potečejo šele leta 2040.
Kaj pa plini obnovljivega izvora?
V prednostnem vrstnem redu v zakonu je kot dovoljena navedena tudi raba plina obnovljivega izvora. Je v Sloveniji sploh mogoče ogrevanje s takšnim plinom, na primer biometanom?
"V tem trenutku in še leta v prihodnje te možnosti v naši državi ne bo, ker gre za pilotne in še nezrele projekte. Tisti, ki se zdaj ogrevajo na zemeljski plin, se bodo v prihodnje lahko preusmerili na toplotne črpalke, na lokalne sisteme daljinskega ogrevanja in podobno," pravi Mervar.
Pozimi nimamo dovolj sonca
Na vrhu prednostne lestvice načinov ogrevanja je sončno obsevanje. Sončna energija je vse bolj priljubljena tudi za pridobivanje električne energije, čeprav se ponekod pojavljajo težave na distribucijskem omrežju. Prav tako je proizvodnja električne energije iz sončnih elektrarn z vidika napovedovanja proizvedenih kilovatov nezanesljiva.
"Za našo državo velja, da je najvišja proizvodnja med majem in septembrom. Od sredine novembra do konca februarja je zelo nizka ali pa je praktično ni, zato potrebujemo stabilne proizvodne vire. Za premostitev tega bomo potrebovali plinske proizvodne enote, vsekakor pa nov jedrski objekt," je prepričan Mervar.
"Ne glede na to je pomembno, kako hitro se bodo razvijali sistemi pretvorbe presežkov proizvedene električne energije iz sončnih elektrarn v zeleni vodik ali metan. Trenutno smo še v fazi pilotnih projektov, z nesprejemljivo ekonomiko," je dodal prvi mož energetske zbornice.
Cilj je prehod v nizkoogljično družbo
Po nekaterih podatkih, kot kažejo zgledi iz EU, lahko povečan delež električne energije iz sončne ali vetrne energije celo poveča količino izpustov ogljikovega dioksida. Kot je v raziskavi, objavljeni v Delu, pred kratkim zapisal Igor Lengar, raziskovalec z Instituta Jožef Stefan, izpusti CO2 v primeru dodanih sončnih in vetrnih elektrarn niso nujno nižji kot v primeru dodanih hidroelektrarn in jedrskih elektrarn.
"Med obratovanjem sta to sicer nizkoogljična vira, a za čas brez vetra in sonca potrebujemo v kombinaciji z njima tudi nadomestne elektrarne, kar so skoraj vedno termoelektrarne, pogosto na plin," je zapisal v raziskavi in rezultat podprl z nemškim primerom, kjer so "v preteklosti ogromna sredstva vložili prav v energijo vetra in sonca, kar pa ni zmanjšalo njihove odvisnosti od uvoženega plina".
Podobno meni Mervar: "Če se omejim samo na izpuste C02, in to za čas celotne življenjske dobe posameznega tipa proizvodne, so prve tri proizvodnje glede na najnižji delež izpustov C02 vetrna, jedrska in hidro."
Dodaja, da se v Sloveniji, če preidemo na precejšnje povečanje proizvedene električne energije iz obnovljivih virov energije, ob upoštevanju tudi drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem, ne more zgoditi primer, ko bi se izpusti C02 pri proizvodnji električne energije povečali. "Ne pozabimo, da smo še pred dvema letoma eno tretjino električne energije proizvedli iz premoga oziroma lignita," je sklenil.
