Več političnih strank kmalu izbrisanih iz registra

Za izbris politične stranke iz registra političnih strank je skladno z zakonom o političnih strankah možnih več poti.

Izbris lahko zahteva stranka sama. O prenehanju stranke mora njen zastopnik obvestiti registrski organ, to je ministrstvo za notranje zadeve, 30 dni po sprejeti odločitvi o prenehanju stranke. Vlogi za izbris je treba priložiti odločitev stranke o prenehanju in poročilo o ureditvi njenih premoženjskopravnih razmerij ob prenehanju.

Registrski organ lahko postopek za izbris stranke iz registra začne tudi, če ugotovi, da so vpis stranke v register opravili na podlagi neresničnih podatkov, ali če ugotovi, da stranka dvakrat zapored ni sodelovala vsaj na enih izmed volitev v državni zbor, organe lokalne skupnosti ali Evropski parlament.

Registrski organ lahko stranko iz registra izbriše, če tako odloči ustavno sodišče ali sodišče v celoti odpravi odločbo o vpisu stranke v register, določa zakon.

Zares, Državljanska lista in Verjamem

V začetku meseca so tako v uradnem listu objavili, da bodo iz registra političnih strank izbrisali tri, in sicer Zares, Državljansko listo (DL) in Verjamem.

Ustanovitev stranke Zares je sledila po parlamentarnih volitvah 2004, po katerih se je do takrat vladajoča LDS prvič znašla v opoziciji. Sledili so notranji pretresi in trenja, zaradi česar so odšli številni člani in stranka je posledično razpadla. Del nekdanjih članov je oktobra leta 2007 ustanovil novo stranko Zares. Na državnozborskih volitvah naslednjega leta je stranka osvojila devet poslanskih mest. S štirimi ministri je bil Zares tretja najmočnejša stranka v vladi Boruta Pahorja. Na predčasnih državnozborskih volitvah leta 2011 je dobila le dobrega pol odstotka glasov, na državnozborskih volitvah leta 2014 pa ni sodelovala. Leto zatem se je Zares na izredni seji konvencije samorazpustila.

Državljanska lista Gregorja Viranta je medtem nastala pred parlamentarnimi volitvami leta 2011, na katerih je dosegla 8,37-odstotno podporo volivcev ter se z osmimi poslanci uvrstila v DZ. Stranka je po volitvah omogočila oblikovanje druge vlade pod vodstvom predsednika SDS Janeza Janše, a po obremenilnem poročilu Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) prva odtegnila podporo in izstopila iz koalicije. Stranka je zatem sodelovala v vladi Alenke Bratušek, na naslednjih parlamentarnih volitvah leta 2014 pa je ostala pred vrati DZ. Še pred tem je po slabem izidu stranke na evropskih volitvah odstopil njen dotedanji predsednik in soustanovitelj stranke Gregor Virant, nasledil ga je Bojan Starman.

Medtem stranki Verjamem preboj v slovenski parlament nikoli ni uspel. Nastala je sicer pred parlamentarnimi volitvami 2014, njen predsednik je postal Igor Šoltes, ki je bil istega leta z istoimenskim društvom bistveno bolj uspešen na evropskih volitvah. Tedaj je njegova lista dosegla 10,33-odstotno podporo volivcev, Šoltes pa je postal evropski poslanec.

Pozitivna Slovenija, Glas ljudstva in Socialna stranka Srbov Slovenije

Pretekli petek so objavili, da bodo iz registra političnih strank izbrisali še tri stranke, in sicer Pozitivno Slovenijo, stranko Glas ljudstva ter Socialno stranko Srbov Slovenije (SSSS).

Med temi je najbolj poznana Pozitivna Slovenija, s katero se je v državno politiko konec leta 2011 podal ljubljanski župan Zoran Janković. Stranka je na parlamentarnih volitvah leta 2011 slavila z 28,51 odstotka glasov. Jankoviću je sicer poskus sestavljanja vladne koalicije spodletel, zato je stranka del mandata preživela v opoziciji. Po padcu druge Janševe vlade je krmilo Pozitivne Slovenije in vlade prevzela Alenka Bratušek. Vendar je ta s premierske funkcije odstopila, potem ko jo je v boju za predsedniški položaj v stranki premagal Janković. Stranka se je razklala, leta 2014 so ustanovili Zavezništvo Alenke Bratušek, ki se je kasneje preimenovalo v Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov in nato v Stranko Alenke Bratušek – SAB. Pozitivna Slovenija je medtem na volitvah 2014 z nekaj manj kot tremi odstotki glasov ostala pod parlamentarnim pragom, zatem se na državnozborske volitve ni več podala.

Vse omenjene stranke imajo zdaj skladno z zakonom možnost sprožitve upravnega spora, če tega ne bodo storile, bodo torej dokončno izbrisane iz registra političnih strank. V tem je trenutno zabeleženih 88 političnih strank, najstarejša med njimi je SNS Zmaga Jelinčiča Plemenitega, nastala leta 1991, najmlajša pa po zadnjih podatkih REŠITEV - Stranka upokojencev Velenje, nastala marca letos.