Več izselitev slovenskih državljanov iz domovine le še v času vojne #infografika

Leta 2015 je imela Slovenija rekorden selitveni primanjkljaj državljanov. Več državljanov se je iz države izselilo le še leta 1991, v času oboroženih spopadov. Ekonomist Janez Malačič opozarja na nujnostjo reform in vodenje selektivne migracijske politike.

Slovenija je imela v letu 2015 največji selitveni primanjkljaj državljanov Slovenije v času samostojne države. Največ Slovencev se izseli v Avstrijo in Nemčijo.
Slovenija je imela v letu 2015 največji selitveni primanjkljaj državljanov Slovenije v času samostojne države. Največ Slovencev se izseli v Avstrijo in Nemčijo. Foto: Klemen Korenjak
 

Več izselitev državljanov RS samo še v času vojne

Med leti 1990 in 2015 se je iz Slovenije v povprečju letno izselilo 3,5 tisoč državljanov RS. Izseljevanje je izrazito zlasti po letu 2008, ko se je začela finančna kriza. Število izseljenih Slovencev je vsako leto po letu 2008 preseglo letno povprečje. V letih 2012 do 2015 je bilo število izselitev več kot enkrat višje od letnega povprečja po osamosvojitvi Slovenije. Več izselitev državljanov RS kot v zadnjih štirih letih smo beležili le v letu 1991, torej letu vojne v Sloveniji.

Tudi tujci so se iz Slovenije najbolj množično izseljevali takoj po nastopu finančne krize, to je v letih 2009 in 2010. 

Foto: STA

Dokler ne bo reform, ne bo bolje

"V odprtem svetu so selitve običajne," pravi ekonomist Janez Malačič. "Mi imamo o sebi morda malo boljše mnenje, kot se Slovenija dejansko uvršča glede na preostale države. Ne smemo pozabiti, da smo po vrsti vidikov pod povprečjem EU. Smo del okolja, ki je razvitejše od nas. Običajno je, da ljudje odhajajo v bolj razvite sredine."

Malačič meni, da "velike panike ne gre zganjati, to so običajni procesi v odprtem svetu". Prepričan pa je, da bi se majhna država, kot je Slovenija, morala toliko bolj prilagajati in ustvarjati okolje, ki bo privlačno za mlade. "Toliko bolj bi morali izvesti razne reforme, ki jih politika nikakor ne spravi skupaj. V to bi morali vložiti dodaten napor. Če se Slovenija ne bo prilagajala sodobnemu svetu, bo odšlo še več mladih."

Slovenija bi morala voditi selektivno migracijsko politiko

Opozarja tudi na razliko med tistimi, ki prihajajo, in tistimi, ki odhajajo. "Naš selitveni saldo je v splošnem pozitiven. Je pa pomembna tudi kakovostna razlika med priseljenimi in odseljenimi. V 25 letih je zaposlovanje tujcev kazalo, da so se k nam priseljevali predvsem manj izobraženi."

Malačič je prepričan, da bi Slovenija morala voditi selektivno migracijsko politiko. "A mi se nismo sposobni dogovoriti niti o resnejši migracijski politiki, kaj šele da bi na neki pameten način selekcionirali," opozarja ekonomist. "Prihajati bi morali ljudje, ki bodo tu ustvarjalni, ki bodo prispevali k razvoju Slovenije, ne pa taki, ki jih bo treba vzdrževati ali skrbeti zanje, ki bodo ustvarjali težave. To je navadna kmečka logika, povsod po svetu delajo tako," trdi Malačič.

Leta 2015 rekorden selitveni primanjkljaj slovenskih državljanov

Selitveni primanjkljaj slovenskih državljanov je bil leta 2015 rekorden, med letoma 2012 in 2015 pa skoraj enkrat višji kot leta 1991. Prirast državljanov je bil pozitiven le med letoma 1993 in 1999. Skupni selitveni prirast je bil zaradi večjega priseljevanja tuje delovne sile negativen le v štirih letih od zadnjih 25 let. Tuji državljani so imeli negativen selitveni prirast v Slovenijo le leta 1998.

Slovenci se največ selijo v Avstrijo in Nemčijo

Leta 1991 se je 94 odstotkov izseljenih slovenskih državljanov preselilo v države nekdanje skupne republike. Istočasno je 84 odstotkov priseljenih slovenskih državljanov prišlo iz držav nekdanje Jugoslavije. Preseljevanje med državami nekdanje skupne države se je po letu 1992 umirilo. Po letu 1995 se je v želji po boljšem zaslužku in pozneje v želji po delovnem mestu počasi začel vzpenjati trend selitev Slovencev v Italijo, Avstrijo, Nemčijo in Švico. Leta 2014 se je v države nekdanje republike izselilo 13 odstotkov izseljenih slovenskih državljanov, od tam pa je v Slovenijo prišlo 24 odstotkov priseljencev.

V rubriki 25 let Slovenije predstavljamo zgodbe iz časa slovenskega osamosvajanja in dogodke, ki so na drug način povezani s časom pred 25 leti. Brali boste lahko o dogodkih ob osamosvojitvi in njihovih akterjih, o tem, kakšno je bilo življenje v tistem času, kakšna je bila povprečna plača in kaj je bilo mogoče kupiti zanjo, s kakšnimi vozili smo se prevažali Slovenci, kdo so uspešni posamezniki, rojeni v žlahtnem letu 1991, in druge prispevke, povezane s slovensko petindvajsetico.

Sorodne vsebine

Komentarji

28
  • tonip / 19.06.2016. ob 16:40

    zakaj slovenci zapuščajo državo? čisto enostavna razlaga, ki jo vsi spregledate in je nočete videti!!! Če imaš plačo ,ki je pod minimalno plačo, kot jo prikazuje država je enostavna logika ta da greš tja kjer boš dobil za svoje delo več denarja in to velja tako šolane ali nešolane državljane!!! Še več je teh z nižjo izobrazbo , ki vidijo edini izhod da preživijo da gedo v tujino tudi sam bi se odločil za ta korak če bi bil 10-15let mlajši !!

  • fumel / 19.06.2016. ob 15:57

    Dokler bomo imeli "socialno državo" ,ki bo iz žepa kradla vsem uspešnim,sposobnim in prizadevnim se bodo ljudje ,ki imajo opisane lastnosti izseljevali. Primer: kdor pri nas zasluži 50 000 € letno plača okoli 9000 € dojodnine - v Avstriji 5000

  • janezkranjski / 19.06.2016. ob 22:31

    Fritz je delodajalec v Avstriji, za svojega delavca plača 1800€, delavec dobi na bančni račun 1372€. Lojze je delodajalec v Sloveniji, za svojega delavca plača 1800€, delavec dobi na bančni račun 1084€. Oba delavca imata tudi enega otroka in živita blizu službe. Davčna požrešnost države je glavni razlog, da ljudje zapuščajo Slovenijo. Ker to ne odžene zgolj zapolsenih, temveč tudi tiste, ki delovna mesta ustvarjajo.

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano