Sreda, 14. 2. 2024, 10.32
2 meseca, 1 teden
Vaša dedna pravica na dlani – kaj vam zares pripada?
Slej kot prej se vsi srečamo in spopademo s postopkom dedovanja, zato je dobro vedeti, kako dedovanje sploh poteka. Žal se pogosto dogaja, da se po obdobju žalovanja dediči še vrsto let srečujejo na sodišču. Da bi se temu izognili, je dobro vedeti, kdo in pod kakšnimi pogoji deduje, če zapustnik je ali ni naredil oporoke. Predmet dedovanja so lahko premičnine ali nepremičnine, pravice posameznika, pa tudi dolgovi in bremena zapustnika.
Dedovanje se ugotavlja glede na to, v kakšnem razmerju so bile osebe z zapustnikom, praviloma pa se ureja z zakonom ali z oporoko. Če lastnik premoženja umre brez oporoke, se dedovanje ureja po zakonu o dedovanju. V tem primeru se premoženje razdeli med zakonite dediče, ki so najpogosteje zakonec, otroci in drugi sorodniki po vrstnem redu. Kljub vsemu, kar lahko preberete, pa je vsak primer unikaten in zapleten. O konkretnem primeru je najbolje, da se posvetujete z nekom, ki o tem ve tako rekoč vse. Pravno svetovanje je v tem primeru najboljša možnost – izvedeli boste vse, kar vam bo pomagalo rešiti dileme.
DEDOVANJE NA PODLAGI OPOROKE
Če je pokojni svoje poslednje želje zapisal v obliki oporoke, se najprej prebere in upošteva ta. Dediči lahko zahtevajo nujni delež tudi v primeru, da je zapustnik oporoko zapisal, a jih ni vključil vanjo. A le, če so do dedovanja upravičeni na podlagi dednega reda, ki je v posameznem primeru upoštevan. Nujni dediči so: pokojnikovi otroci in posvojenci, pokojnikovi starši in pokojnikov preživeli zakonec. V primeru, da so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje, so lahko nujni dediči tudi pokojnikovi dedi in babice ter bratje in sestre.
DEDOVANJE PO ZAKONU ali ZAKONITO DEDOVANJE
Dedovanje po zakonu pride torej v poštev takrat, ko zapustnik ni uredil oporoke, je ta neveljavna oz. kadar dedič ne želi ali ne sme dedovati. Ta temelji na dednih redih, vsak od njih pa vključuje mogoče dediče glede na bližino razmerja z zapustnikom:
1. dedni red: potomci zapustnika/posvojenci in njihovi potomci ter zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner
V dednem pravu velja enakopravnost zakoncev in zunajzakonskih partnerjev, kar pomeni, da je zunajzakonski partner izenačen z zakonskim. Če kateri od zapustnikovih potomcev umre pred zapustnikom, dedujejo na podlagi vstopne pravice njegovi otroci – zapustnikovi vnuki.
2. dedni red: zapustnikovi starši/posvojitelji in njihovi potomci (zapustnikovi bratje in sestre)
Dedovanje se v tem redu opravi takrat, ko zapustnik ni zapustil potomcev. Zakonec je še živ, a ne bo podedoval celotne zapuščine – podedoval je bo pol, drugo polovico pa si razdelijo dediči iz drugega reda. Zapustnikovi bratje in sestre dedujejo na podlagi vstopne pravice, če je eden od zapustnikovih staršev umrl pred zapustnikom.
3. dedni red: zapustnikovi dedi in babice in njihovi potomci
Po tretjem dednem redu se dedovanje opravi takrat, ko zapustnik ni zapustil ne potomcev ne staršev in tudi ti niso zapustili nobenega potomca in ne zakonca. Eno polovico zapuščine dedujeta ded in babica po očetovi strani, drugo polovico pa ded in babica po materini strani.
DEDOVANJE DRŽAVE
Zapuščina postane last Republike Slovenije samo v primeru, ko zapustnik ni zapustil nobenega dediča, ali v primeru, ko bi se vsi dediči odpovedali dedovanju.
ODPOVED DEDOVANJU
Bodisi zaradi dolgov bodisi v korist sodedičev se dedič lahko odpove svojemu dednemu deležu. To lahko stori na zapuščinski obravnavi na sodišču. Pri tem pa je treba poudariti, da odpoved dedovanju ni mogoča, če je dedič do zapuščinske obravnave že razpolagal z zapuščino, razen če je to storil z namenom njene ohranitve.
Mogoče pa je tudi podpisati poseben sporazum še v času, ko je zapustnik še živ. Gre za sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, ki se pogosto uporablja predvsem v primerih, ko je bodoči dedič že pred smrtjo zapustnika prejel določeno premoženje ali ugodnost.
Naročnik oglasnega sporočila je 12MEDIA D.O.O.
