Vas je delodajalec obvestil o odpovedi? Najprej preverite pravice!

Odpoved delovnega razmerja

Kako odpoved poteka, kakšni so pogoji pa tudi posledice odpovedi, je v veliki meri odvisno od dejstva za kakšno odpoved sploh gre. Odpoved poda delodajalec ali delavec? Gre za izredno odpoved ali redno odpoved? Poznamo tudi sporazumno prekinitev pogodbe o zaposlitvi.

Delodajalec lahko poda odpoved na podlagi različnih vzrokov, a niso vsi razlogi utemeljeni. Zakon tako ščiti delavca pred odpovedjo iz naslednjih razlogov: bolniška odsotnost, vložitev tožbe zoper delodajalca, članstvo in delovanje v sindikatu, udeležba v stavki, sprememba delodajalca, osebne okoliščine delavca in podobno.

Redna odpoved s strani delodajalca

Pri redni odpovedi delovnega razmerja s strani delodajalca mora slednji spoštovati določene zakonske pogoje in postopke. Delodajalec lahko delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi:

• poslovnega razloga (delodajalec ne potrebuje delavca zaradi organizacijskih, tehnoloških ali strukturnih razlogov),
• nesposobnosti (delavec ne izpolnjuje pričakovanih delovnih ciljev) ali
• krivdnega razloga (delavec krši pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja).

Izredna odpoved s strani delodajalca

Pri izredni odpovedi gre predvsem za hujše kršitve pogodbe o zaposlitvi ali druga protipravna ravnanja s strani delavca, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Nekateri izmed utemeljenih razlogov je:

• če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja,
• če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja,
• če je delavec kot kandidat v postopku izbire predložil lažne podatke ali dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela,
• če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti,
• če je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela,
• če delavec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku,
• če se delavec v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi neopravičeno ne vrne na delo,
• če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.

Pogoji in posledice izredne odpovedi

Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved, in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Kot delavec ne pozabite, da imate pravico do zagovora glede očitajoče kršitve. Izredna odpoved mora biti vročena osebno ali po pošti, vsebovati pa mora tudi vabilo na zagovor, za katerega morate imeti zagotovljene vsaj 3 delovne dni za pripravo.

Bistvo izredne odpovedi je, da se delovno razmerje prekine takoj (neglede ali odpoved poda delavec ali delodajalec). Odpovednega roka torej ni. Če je delavec prejel izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, mu odpravnina ob odpovedi tudi ne pripada, prav tako ne denarno nadomestilo za brezposelnost.

Naročnik oglasnega sporočila je 12MEDIA D.O.O.