Ponedeljek, 13. 1. 2025, 12.11
39 minut
Vandali s sovražnimi grafiti nad mariborsko sinagogo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,28
Dogodek najostreje obsojajo.
Policija bo danes predstavila več podrobnosti po nedeljskem incidentu, ko so vandali s sovražnimi napisi poškodovali singagogo v Mariboru. V zvezi s tem na Policijski upravi Maribor zbirajo obvestila zaradi suma storitve dveh kaznivih dejanj, in sicer javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednosti.
Napise na stavbi na Židovskem trgu, ki izražajo sovraštvo do Judov, so po besedah direktorja Sinagoge Maribor Borisa Hajdinjaka opazili v nedeljo in o tem takoj obvestili vse pristojne službe. "Gre za poškodovanje kulturnega spomenika, v tem primeru spomenika državnega pomena, kot tudi pozivanje k nestrpnosti in sovraštvu," je danes povedal za STA.
"Na Mestni občini Maribor najostreje obsojamo skrunitev mariborske sinagoge s sovražnimi grafiti. Takšna dejanja nimajo prostora v naši skupnosti in jih najostreje obsojamo. Zgodovina je učiteljica življenja in jo moramo spoštovati ter se iz nje nenehno učiti. V sodobni družbi, ki temelji na spoštovanju vseh, ne sme biti prostora za sovražne slogane in ideje preteklosti, ki v preteklosti niso prizanesli niti Mariboru in Mariborčanom," so ob tem med drugim zapisali na strani Mestne občine Maribor na Facebooku.
Vrečko: Takšna dejanja najostreje obsojam
Ministrica za kulturo Asta Vrečko poudarja, da sovraštvo v naši družbi nima prostora. Omenjeni napisi so po njenih navedbah nizkoten izraz nestrpnosti, poniževanja in zaskrbljujoč odraz naraščajoče netolerantnosti v družbi. "Takšna dejanja sovraštva so nesprejemljiva in jih najostreje obsojam," je sporočila.
Odgovornost za strpen in spoštljiv javni diskurz po njenem prepričanju leži tudi na politikih in tistih, ki imajo močnejši glas v družbi. "Mariborska sinagoga je javni zavod v kulturi, spomenik državnega pomena in ena najstarejših ohranjenih sinagog v srednji Evropi. Varovanje njenega dostojanstva je odraz naše zavezanosti k spoštovanju zgodovine, kulture in sobivanja," je navedla ministrica.
Zagovornik načela enakosti: Dejanja so nesprejemljiva
"Dejanja, kot so novi nestrpni napisi na mariborski sinagogi, so nesprejemljiva," pa se je odzval zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Organi pregona morajo opraviti svoje delo in pri tem upoštevati, da je napadanje in žaljenje ljudi zaradi katere izmed njihovih osebnih okoliščin, kot so versko prepričanje, narodnost ali etnično poreklo, po naši zakonodaji obteževalna okoliščina, je izpostavil.
Spomnil je, da bomo 27. januarja, ob dnevu spomina na žrtve holokavsta, obeležili 80 let od osvoboditve največjega koncentracijskega taborišča Auschwitz, ob čemer je izpostavil pomen ohranjanja vključujoče družbe. "Tragedija druge svetovne vojne kaže, kaj se lahko zgodi, kadar je diskriminacija dovoljena, in nas opozarja, kako pomembno je ščititi naše temeljne pravice ter ohranjati strpno, odprto in vključujočo družbo," je izpostavil Lobnik.
Za kaznivo dejanje zaporne kazni
Policisti so po dogodku opravili ogled kraja in ugotovili, da je na stavbi za približno 1.500 evrov škode. Ob tem so navedli da:
- kdor protipravno poškoduje ali uniči stvar, ki je posebnega kulturnega pomena, naravno vrednoto ali drugo zavarovano naravno bogastvo ali stvar, ki je javna dobrina, se kaznuje z zaporom do petih let;
- kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let, oboje pa opredeljuje Kazenski zakonik-1.
