Nedelja, 7. 10. 2018, 8.24
6 let, 1 mesec
V Sloveniji število delovno aktivnih prebivalcev nad povprečjem EU
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,21
Danes obeležujemo svetovni dan dostojnega dela, ki je letos osredotočen na pravico do minimalne plače in višje plačilo za delo. Po podatkih republiškega statističnega urada je bilo med prebivalci Slovenije, starimi od 20 do 64 let, lani 73,4 odstotka delovno aktivnih, kar Slovenijo uvršča nad povprečje EU.
Svetovni dan dostojnega dela zaznamujemo od leta 2008, ko ga je razglasila Mednarodna konfederacija sindikatov.
Dostojno delo zajema različne vidike dela, delovnega okolja in pravic delavcev. Mednarodna organizacija dela (ILO) označuje z izrazom dostojno delo skupek naslednjih vidikov dela: priložnost za delo s poštenim dohodkom, varnost na delovnem mestu, socialno varstvo za posameznike in družine, možnost za osebni razvoj in socialne vključenosti, svoboda izražanja skrbi in težav pri delu ter sodelovanje pri odločitvah, povezanih z življenjem delavcev, in enake možnosti za vse, so spomnili na statističnem uradu.
Slovenci nadpovprečno delovno aktivni
Med prebivalci Slovenije, starimi od 20 do 64 let, je bilo lani 73,4 odstotka delovno aktivnih. Slovenija se je s tem kazalnikom uvrstila nad povprečje EU (72,1 odstotka).
Stopnja dolgotrajne brezposelnosti pove, koliko odstotkov aktivnih prebivalcev je bilo brezposelnih več kot eno leto. Lani jih je bilo v Sloveniji v starostni skupini od 15 do 74 let 3,1 odstotka (v celotni EU 3,4 odstotka).
Število oseb pod pragom tveganja revščine nižje od povprečja EU
V Sloveniji je bilo lani med zaposlenimi 9,4 odstotka takšnih, ki so bili neprostovoljno zaposleni za določen čas, kar je več od evropskega povprečja. V EU je bilo najmanj neprostovoljno zaposlenih za določen čas med zaposlenimi v Estoniji (0,4 odstotka) in v Avstriji (0,8 odstotka), največ pa v Španiji (22,7 odstotka) in na Portugalskem (18,1 odstotka).
V Sloveniji je bilo v letu 2016 6,1 odstotka polnoletnih delovno aktivnih oseb, ki so bile pod pragom tveganja revščine. V Sloveniji je bil ta delež nižji od povprečja celotne EU, ki je bil pri 9,6 odstotka, še kažejo podatki statističnega urada.
