Nedelja, 26. 1. 2025, 22.08
5 ur, 47 minut
V Sloveniji skoraj 150 tisoč tujih delavcev. Še preden pridejo, plačajo več tisoč evrov.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,59
V Sloveniji je leta 2024 delalo 148.018 tujih delavcev, med njimi je bilo 19.026 državljanov EU in 128.992 državljanov t. i. tretjih držav.
Število tujih delavcev v Sloveniji intenzivno narašča od leta 2016 naprej. Novembra tega leta jih je bilo 64 tisoč, novembra lani pa skoraj 150 tisoč, kar predstavlja slabih 16 odstotkov delovne sile pri nas. "Če kaj vem, vem, da se položaj tujih delavcev izboljšal zagotovo ni. Situacija se je uokvirila v določene vzorce, ki gredo zagotovo v smeri kršenja zakonodaje," pove Goran Lukić, vodja Delavske svetovalnice, ki vseskozi opozarja na kršitve pravic delavcev. Kot pravi, v zadnjem času v svetovalnico prihaja vse več tujih delavcev z enako diagnozo – izgorelost. "Temu nočejo reči izgorelost, ker se včasih zdi, da so ponosni, da zdržijo takšna bremena. A njihovo telo se s tem ne strinja in na koncu pride do kolapsa telesa," pojasni Lukić. S preobremenjenostjo se soočajo tako domači kot tuji delavci, a je pri slednjih še toliko bolj izpostavljena, saj jih večina opravlja fizično najbolj zahtevna dela.
V zadnjem desetletju se je število tujih delavcev, ki pridejo boljšo prihodnost iskat v Slovenijo, močno povečalo. Po podatkih statističnega urada jih je bilo novembra lani 148.018, kar je 130 odstotkov več kot novembra 2016.
Kot je razvidno iz spodnjega grafa, jih je v zadnjih sedmih letih k nam prišlo skoraj 60 tisoč, samo lani je zavod za zaposlovanje izdal skoraj 44 tisoč delovnih dovoljenj in soglasij, največ za delavce iz BiH, Kosova, Srbije, Severne Makedonije in Indije.
Največkrat opravljajo fizično zahtevna dela
Po dejavnosti je bilo največ delovnih dovoljenj in soglasij izdanih za gradbeništvo, predelovalne dejavnosti, promet in skladiščenje, gostinstvo ter dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, po poklicih pa za zidarje, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, varilce, delavce za preprosta dela pri visokih gradnjah ter delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih.
V spodnji tabeli si lahko ogledate število tujih delavcev po državah med leti 2018 in 2024. Kot je razvidno s tabele, še vedno prednjačijo delavci iz nekdanjih republik bivše Jugoslavije.
Info točko za tujce zdaj financira ministrstvo za delo
Da bo prehod v novo delovno okolje za tuje delavce čim lažji, so na Dalmatinovi ulici v središču Ljubljane odprli Info točko za tujce. Direktorica Zavoda za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc je povedala, da je ministrstvo za delo za Info točko zagotovilo prostore in kadrovske ter finančne vire, tako da ne bodo več odvisni samo od projektov financiranih s strani Evropske unije.
Tujcem bodo pomagali pri urejanju dokumentacije na področju zaposlovanja in dela, svetovali jim bodo o novostih na področju zakonodaje, jih informirali o pravicah pri delu ter socialnem in zdravstvenem varstvu v Sloveniji.
Mesec: Potrebujemo jih, če si želimo visok življenjski standard
Ob odprtju Info točke je minister za delo Luka Mesec izpostavil, da se število tujih delavcev iz leta v leto povečuje in da jih Slovenija potrebuje, če želi prebivalcem zagotavljati visok standard.
Ob tem je minister opozoril na kršenje njihovih delavskih pravic. Če se pri nas ne bodo počutili dobro, se bodo, tako Mesec, vrnili domov ali šli naprej v Avstrijo, v Nemčijo ali kakšno drugo državo, kjer bodo njihove delavske pravice bolj zaščitene.
"Če dopustimo, da se z njimi ravna bistveno drugače, kot se ravna s slovenskimi delavci, da zanje ne veljajo enake pravice kot za slovenske delavce, bodo ceno slovenskega dela vlekli navzdol," je pojasnil Mesec.
Lukić: Delodajalci temu rečejo kadrovska kriza, mi kriza delovnih pogojev
Na kršenje delavskih pravic vseskozi opozarja Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. Prekoračitev delovnega časa, količina dela, nadzor nad delom in velike obremenitve; vse to terja svoj davek, opažajo v svetovalnici.
"K nam prihaja vse več delavcev z isto diagnozo. Zavod za zdravstveno zavarovanje temu reče bolezen, a jaz bi rekel, da je med temi tako imenovanimi boleznimi kar nekaj poklicnih bolezni. Zadnje čase v svetovalnici dnevno pomagamo izpolnjevati dokumentacijo za priglasitev poklicnih bolezni. Tukaj se vidi povezava delovni čas – delovni pogoji, ne samo dolžina delovnega dne, ampak tudi količina dela v delovnem dnevu. Vse več delavk in delavcev je fizično zelo obremenjenih, vsi na isti način. Tako pride do bolniške, sledi grožnja z odpovedjo in tudi odpoved, ker oseba ni več storilna in produktivna. Oseba pride iz svoje plače, ki je že tako ali tako nizka, na 80-odstotno nadomestilo, odvisno, kako dolgo je na bolniški. Delodajalci temu rečejo kadrovska kriza, mi bi lahko temu, z vidika delavca, rekli kriza delovnih pogojev," razlaga Lukić.
Seveda se s preobremenjenostjo soočajo tako slovenski kot tuji delavci, a je pri slednjih še toliko bolj izpostavljena, saj po večini prav oni opravljajo fizično najbolj zahtevna dela, doda Lukić.
Za dokumentacijo morajo plačati tudi več tisoč evrov
Ob tem sogovornik opozori na delavce iz oddaljenih držav, ki nosijo dodatno finančno breme, še preden pridejo k nam. "Velikokrat morajo agenciji v državi, od koder prihajajo, za dokumentacijo plačati tudi po več tisoč evrov in potem s tem minusom pridejo v Slovenijo. Lahko si predstavljamo, kakšno željo ima ta oseba, da bo šla prijavljat kršitve na inšpekcijo, tožilstvo ali policijo. To je zadnja stvar, ker ima v glavi le to, da mora delati," opiše Lukić.
Izhodiščna točka za tuje delavce iz oddaljenih držav je finančno gledano še globlje v minusu, kar je voda na mlin delodajalcev, saj imajo radi delavce, ki so sami pripravljeni delati več kot osem ur na dan. "Žalostno je, ko berem o spremembah zakonodaje na področju absentizma, ker te osebe niso tako imenovani lenuhi. Nasprotno, te osebe so prekoračile neko toleranco svojega fizičnega telesa," opozori sogovornik.
"Nimamo druge izbire, kot da se osredotočamo na iskanje delovne sile v tujini"
Zaradi pomanjkanja kadra delodajalci zaposlene iščejo tudi s pomočjo zaposlitvenih dogodkov v tujini. Tako so se izziva lotili tudi v Splošni bolnišnici dr. Franceta Derganca Nova Gorica, kjer so prek zaposlitvenih dogodkov, ki so jih organizirali v BiH, Severni Makedoniji in Srbiji, v svoje vrste privabili več kot 20 tujcev. Pridružili so se čistilni ekipi in ekipi v kuhinji, v zadnjem letu so imeli osem zdravnikov pripravnikov, predvsem iz BiH in Srbije. V prihodnje nameravajo zaposliti še dva, dobili so tudi prvega zdravnika, ki bo predvidoma začel delati marca oziroma aprila.
"Zaenkrat so naše izkušnje dobre, navsezadnje pa niti nimamo druge izbire, kot da se osredotočimo na iskanje delovne sile v tujini, saj s trenutnim stanjem na slovenskem trgu, ne moremo zadovoljiti naših potreb," je za Siol.net pojasnila Tanja Čotar iz kadrovske službe.
Postopek zaposlitve v nekaterih primerih traja okoli osem mesecev
Največjo težavo zaenkrat še vedno predstavlja pogoj znanja slovenskega jezika pri reguliranih poklicih, kjer so tudi zaradi tega postopki končne zaposlitve daljši. "V primeru reguliranega poklica postopek traja okoli osem mesecev, zaposlitev tujca, ki ni vezana na reguliran poklic je bistveno hitrejši," pravi Čotar. Po njenih besedah se novozaposleni tujci hitro vklopijo v kolektiv in so zadovoljni, jezik pa jim pri sporazumevanju ne predstavlja ovire.
S prakso iskanja kadra prek meja bodo nadaljevali. Trenutno imajo v tujini preko 60 konkretnih stikov, pri katerih so že v potrjevanju poklicne kvalifikacije, med njimi so v ospredju zdravniki, pove Čotar.
