Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
31. 1. 2014,
21.17

Osveženo pred

9 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 31. 1. 2014, 21.17

9 let, 2 meseca

V Sloveniji obstajajo leve, desne in verske skrajne skupine

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Predsednica preiskovalne komisije za oceno delovanja ekstremističnih skupin komisije Maja Dimitrovski je vsebino vmesnega poročila komisije predstavila še poslancem DZ.

V koaliciji so poročilo ocenili kot dobro podlago za morebitne spremembe zakonodaje, v opoziciji pa za poskus diskreditacije političnih nasprotnikov. Vsi organi nacionalne varnosti ugotavljajo obstoj skrajnih skupin v Sloveniji, tako "levih, desnih in verskih". Za zdaj pri nas sicer pomenijo nižjo stopnjo tveganja za državno varnost, kljub temu pa strokovna javnost ugotavlja, da veljavna zakonodaja ne omogoča preventivnega nadzora in učinkovitega ukrepanja zoper njihovo delovanje, je vsebino poročila povzela predsednica komisije.

"Treba bi bilo razmisliti o posegih v obstoječo zakonodajo" Po njenih besedah bi bilo zato treba razmisliti o posegih v obstoječo zakonodajo. Uveljaviti je treba prakso odkrivanja in preprečevanja ter učinkovitega pregona in kaznovanja takšnih dejanj. Za spremembe zakonodaje pa je ključna ugotovitev, da v Sloveniji nimamo splošno uveljavljene definicije ekstremizma, ugotavlja Dimitrovska.

Komisija je zato ponudila svojo definicijo. Ekstremizem opredeljuje kot "izraz, ki označuje dejavnosti, ki so moralno, ideološko ali politično v nasprotju z zapisanimi zakoni ter nezapisanimi normami države, ki so skrajno nestrpne do drugih, zavračajo demokracijo kot sredstvo vladanja in način reševanja težav in ki ne nazadnje zavračajo veljavni družbeni red".

Nova zakonodaja bi morala zagotoviti učinkovitejši pregon skrajnih gibanj Iz te definicije bi lahko izhajala tudi nova zakonodaja, ki bi morala zagotoviti učinkovitejši pregon skrajnih gibanj. Kot je pojasnila predsednica komisije, gre med drugim za spremembe na področju kazenskega zakonika, policijskih pooblastil ter varstva javnega reda in miru. Za sejo DZ je komisija pripravila tudi dva sklepa. S prvim bi DZ ugotovil, da se ekstremizem krepi tako na ravni Evropske unije kot tudi v posameznih državah članicah, pri čemer Slovenija ni izjema. Z drugim pa bi DZ predlagala, naj pristojnim organom naloži pripravo prenovljene zakonodaje.

Vsebino poročila in predlagane sklepe so v razpravi podprli predstavniki koalicijskih strank, medtem ko so opozicijski že ob razpravi o poročilu na pristojni komisiji k njemu podali ločeno mnenje, tudi danes pa so ga ocenili kot vsebinsko nezadostnega.

"Vse vrste ekstremizma so nesprejemljive" Predstavniki poslanskih skupin so v razpravi opozorili na različne pojavne oblike ekstremizma, pri čemer so se strinjali, da so vse vrste ekstremizma nesprejemljive. Poslanec PS Jerko Čehovin je med drugim poudaril, da moramo kot družba vzpostaviti nično stopnjo tolerance do nasilnega ravnanja skrajnih gibanj.

Nekoliko manj pa so si bili poslanci enotni v razpravi o poročilu. Poslanec SDS Dragutin Mate je opozoril, da je delo komisije o skrajnih skupinah pred njo opravila že komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, prav tako je predlagala spremembe zakonodaje, a jih je pristojno ministrstvo takrat zavrnilo.

Ne spreglejte