Video: V Sloveniji okoli 150 potencialnih ekstremistov

Marjan Miklavčič z ministrstva za pravosodje je na seji komisije, pristojne za preiskavo delovanja skrajnih skupin, presodil, da je dobro, da se s pojavom ekstremizma ukvarjamo in da se o tem pogovarjamo, saj je to pogoj, da se bomo tovrstnim pojavom v prihodnje znali izogniti. Kot je dejal, lahko v slovenskem prostoru teroristične grožnje obvladajo obveščevalne in varnostne službe. Tudi ocena teh služb je, da je ogroženost zaradi skrajnih skupin v Sloveniji nizka.

Relativno nizka ogroženost Marjan Miklavčič je poudaril, da bi sam ogroženost raje ocenjeval kot relativno nizko, saj tovrstna dejanja tudi pri nas niso povsem izključena. Ob tem je med drugim opozoril na porast verbalnega ekstremizma, pa tudi na nekatere skrajne zapise na spletu.

Ekstremizem kot odklonski pojav, ki ni sprejemljiv v družbi Komisija si je sicer v prvi vrsti zadala podati definicijo ekstremizma. Kot je dejal Miklavčič, bi v kratkem lahko prišli kvečjemu do neke ohlapne definicije ekstremizma, in sicer v smeri, da gre za odklonske pojave, ki niso družbeno sprejemljivi. Morda se bo skozi strokovne razprave ta definicija izkristalizirala, če ne prej, pa se bo zagotovo tedaj, ko se bo kakšen tak pojav zgodil.

Visoka številka za tako majhno družbo Miklavčič je med drugim tudi opozoril, da je v slovenskem prostoru po mnenju policije okoli 150 posameznikov, ki bi bili v vsakem času sposobni storiti skrajno dejanje. "Za tako majhno družbo se mi zdi to dokaj visoka številka," je poudaril. S policije pa so naknadno sporočili, da to ni ocena policije, niti ne uradni podatek, ki bi izhajal iz uradnih ugotovitev policije.

Miklavčič je komentiral tudi morebitno potrebo po spremembah zakonodaje, ki bi pristojnim organom dala pooblastila, da bi v primeru pozivanja k skrajnim dejanjem lahko ravnali preventivno. Strinjal se je, da je zakonodajo treba modificirati v smeri zaščite človekovih pravic državljanov.

Že na začetku seje zapleti Seja se je začela s proceduralnim predlogom podpredsednika komisije iz vrst SDS Dragutina Mateja, ki je zahteval prekinitev seje. Menil je namreč, da ni razlogov, da bi bila sklicana med parlamentarnimi počitnicami. Kot je pojasnil, je predsednica komisije Maja Dimitrovski nujno sejo sklicala, šele ko je ugotovila, da redne v tem času ne bi mogla sklicati. S tem je po njegovem mnenju zlorabila poslovnik. Opozoril je tudi, da se v preteklem tednu ni utegnil pripraviti na zaslišanje ekspertov. Podobnega stališča je bil tudi Matej Tonin (NSi).

Predsednica komisije je očitke o zlorabi poslovnika zavrnila in poudarila, da se nujna seja lahko skliče na pobudo predsednika delovnega telesa. Tudi Ljubica Jelušič (SD) je podprla nadaljevanje seje. Kot je dejala, ekspertne priče prihajajo iz akademskega prostora in imajo ravno v poletnem času največ časa za sodelovanje.

Branko Kurnjek (DL) je poudaril, da imajo vsi poslanci zadolžitve in da zaradi očitkov, da je bilo časa za pripravo na zaslišanje malo, ni smiselno prekinjati seje. Ivan Hršak je dodal, da bi pred ekspertnimi pričami delovalo neresno, če bi sejo prekinili.

Proceduralni predlog Mateja tako ni bil izglasovan in člani komisije bodo v okviru seje poleg Miklavčiča zaslišali še več ekspertnih prič iz akademskih krogov.