Spremembe azilnega zakona: nevladniki s pritožbo na Evropsko komisijo

Dopolnilo določa, da se prošnja prosilca za azil, ki je na ozemlje Slovenije vstopil z ozemlja druge države članice Unije, zavrže kot nedopustna.

Dopolnilo, ki so ga vložili poslanci SMC, je že potrdil parlamentarni odbor za notranje zadeve, o njem pa bodo v torek glasovali še poslanci na seji DZ.

Izstop iz azilnega sistema Glede na to, da Slovenija povsod meji na druge države članice Evropske unije in da ne s tem členom ne z drugim mehanizmom ni določeno , katera država bo pristojna za odločanje o takšni prošnji za azil, v nevladnih organizacijah – Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij – PIC, Amnesty International Slovenije, Mirovnem inštitutu in Slovenski filantropiji – to razumejo kot izstop iz evropskega azilnega sistema.

Prepričani so, da je to določilo v popolnem nasprotju z evropskim azilnim pravnim okvirom, zlasti dublinsko uredbo. Tako bodo ob sprejemu spornega dopolnila o tem obvestili Evropsko komisijo in predlagali začetek uradnega postopka proti Sloveniji zaradi kršitve prava Evropske unije.

Pospešeni postopki ne omogočajo resničnega varstva beguncev Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta je sicer ob tem priznala, da sicer gre pri takšnem postopku za strokovno odločitev, ki pa je izjemno pogojena s politiko – političnim okoljem, z razpoloženjem in razmerjem sil.

Opozorila je tudi, da 52. člen zakona o mednarodni zaščiti po novem določa, da bodo prošnjo tistega begunca, ki izhaja iz varne države, obravnavali po pospešenem postopku. Ti izjemno hitri postopki le redko omogočajo resnično varstvo beguncev in možnost, da ti sploh lahko predstavijo svojo zgodbo in okoliščine, zakaj prosijo za mednarodno zaščito. Sporen seznam varnih držav in diskriminacija na podlagi državljanstva Roki za pritožbo so izjemno kratki, ponavadi ni možnosti podaje intervjuja. Osnovni deli postopkov, ki sicer veljajo za vse preostale postopke, pa sploh niso del pospešenega postopka, je dejala.

Če se prošnja za azil avtomatično zavrže iz razloga, da je prosilec iz varne države, potem Slovenija po mnenju Kogovšek Šalamonove pušča odprta vrata za kršenje človekovih pravic, saj s tem pošilja prosilce v izvorne države. V državah, ki jih je vlada nedavno z uredbo opredelila kot varne države, še zdaleč ni popolne varnosti pred preganjanjem, je še povedala.

Izpostavila je tudi, da v mednarodnem pravu ni nobene podlage za diskriminacijo po državljanstvu, ki se izvaja na mejah, ko države sprejemajo le državljane Sirije, Afganistana in Iraka.

Nobenih izjem za ranljive skupine Aida Hadžiahmetović iz Slovenske filantropije pa je opozorila, da predvideni postopek pridobitve mednarodne zaščite ne predvideva nobene izjeme za ranljive skupine, na primer za mladoletne prosilce brez spremstva.

Po njenih besedah za mladoletne prosilce brez spremstva ni sistemskih rešitev, delo zastopnikov z mladoletnimi prosilci pa je dodatno oteženo zaradi pomanjkanja tolmačev.