V Sloveniji letno do pet tisoč srčnih infarktov

Srčni infarkt oziroma srčna kap nastane, ko se zamaši ena izmed arterij, po katerih kri potuje do srca. Najpogostejši vzrok za to je ateroskleroza, za katero je značilno kopičenje maščob na stenah arterij. Maščobe, med katerimi je tudi holesterol, se lahko nakopičijo do te mere, da organom zaradi slabega dotoka začne primanjkovati krvi. Če je dotok krvi zaustavljen za dalj časa, so lahko posledice usodne.

Najpogostejši prvi znak je bolečina v osrednjem delu prsnega koša

Dr. Radšel razlaga, da bolečina v prsnem košu, ki se ob infarktu vedno pojavi, ni točkasta, ampak se širi. "Bolniki jo opisujejo kot stiskanje, kot pekočo bolečino, poleg tega pa se lahko pojavijo spremljajoče težave, kot so slabost, bruhanje, intenzivno potenje," dodaja.

Glavni simptom je pekoča bolečina v osrednjem delu prsnega koša. Foto: Thinkstock

Vsaka minuta šteje

"Če simptomi po nekaj minutah mirovanja ne minejo in so ves čas prisotni, je treba čim prej poklicati 112, med čakanjem prihoda pa mirovati," razlaga Radšel. Najbolje je, da človek v tistih trenutkih ni sam in da na iskanje pomoči ne čaka predolgo.

"V prvih nekaj urah infarkta je nevarno, da se pojavi aritmija, ki lahko ustavi srce. Zato je takrat ključno znanje postopkov oživljanja, ki lahko človeku rešijo življenje," trdi. Ob dogodkih, kot je smrt slovenskega igralca Jerneja Šugmana, za katerega je bil infarkt usoden, opozarja, da bi se splošna javnost morala bolj zavedati pomena oživljanja.

Večje število infarktov pozimi, ne poleti

Po splošnih prepričanjih se zdi, da je pojav srčnih infarktov zaradi vročine pogostejši poleti, statistika pa kaže ravno obratno. Kaže, da je največ infarktov v sezoni gripe, torej januarja in februarja. "To je verjetno povezano z vnetji, ki jih je pozimi več," dodaja Radšel. 

Srčni infarkti so zaradi raznih vnetij pogostejši v sezoni gripe. Foto: Thinkstock

Največkrat so žrtve moški 

"Pri infarktu zagotovo prednjačijo moški pred ženskami," pravi zdravnik. Ženske so namreč v rodni dobi zaradi ženskih spolnih hormonov zaščitene pred vsemi srčno-žilnimi boleznimi. "Srčni napadi pri ženskah, mlajših od 50, so zelo redki, jih skoraj ni," trdi. Pri moških se ti začnejo že okoli 30. leta, vrh pa dosežejo pri starosti od 60 do 70 let, pri ženskah pa okoli 70. leta.

Tudi mladi niso na varnem

"Srčni infarkt tudi pred 30. letom ni taka redkost. Te maščobne obloge sicer še niso tako izrazite, ampak so prisotne. Že drobna obloga, ki poči, je lahko dovolj za isti proces strjevanja krvi," pravi in opozarja, da je večje tveganje še posebej pri mladih kadilcih.

Zdrav življenjski slog kot preventiva

Zdrav življenjski slog zmanjša verjetnost srčnega infarkta. Foto: Thinkstock "Zdrav življenjski slog je ključen," trdi Radšel. Kajenje je močan dejavnik, prav tako prekomerna telesna teža, sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, maščobe v krvi. Vsa ta stanja povečajo verjetnost za srčni infarkt. 

"Redna telesna aktivnost zmanjšuje verjetnost srčnega infarkta, pa seveda zdrava prehrana, s katero lahko tudi na daljši rok preprečujemo razvoj sladkorne bolezni," dodaja.

Defibrilatorji lahko rešijo življenje

Avtomatski eksterni defibrilator je prenosna elektronska naprava, ki zazna zastoj srca pri človeku in ga lahko s pomočjo električnega sunka ponovno požene ter s tem reši življenje. Je edina naprava, ki lahko v trenutku srčnega zastoja povrne normalen srčni ritem.

Defibrilator je preprost za uporabo in lahko reši življenje. Foto: Getty Images

Defibrilatorji so na javnih površinah na lokacijah, kjer se pogosto zbirajo ljudje - na primer v trgovskih središčih in poslovnih stavbah.

Napravo lahko vsak kupi tudi za svoj dom, za njo pa je treba odšteti malo več kot tisoč evrov.

Kako ravnati, če smo priča srčnemu infarktu?