Sreda, 26. 9. 2018, 20.32
6 let, 1 mesec
V Sloveniji je zgodovinski stroj, ki sporočila spremeni v neberljive kode #video #foto
V Ljubljano so pripeljali zgodovinski primerek nacističnega kodirnega stroja Enigma. Če Britanci ne bi dešifrirali njegove skrivnosti, bi se druga svetovna vojna morda končala drugače. Stara metoda skritih sporočil, kriptografije, je predhodnica sodobnih tehnologij, poročajo v oddaji Danes na Planet TV.
"Enigmo je izbrala Nemčija oziroma nemške sile v dvajsetih letih prejšnjega stoletja v upanju, da bo zagotovila način zaščite za brezžična sporočila, predvsem brezžična sporočila z bojnih polj," je povedal Mark Baldwin, strokovnjak za kodirni stroj Enigma.
Stroj, ki navodila spremeni v neberljive kode
Za Nemce je postala najmočnejše kodirno orožje v drugi svetovni vojni. Stroj, ki navodila, načrte in ukaze vojnega dogajanja spremeni v neberljive kode. Rotor se pri pritisku vsake črke zavrti, nastavitve se spremenijo, s tem pa tudi rezultat oziroma kodirana črka. Enigma zato daje kar 150 milijonov možnosti.
Trije rotorji, tipkovnica s 26 črkami, stikalna plošča z vtičnicami, žarnice in knjiga kod - preprost stroj, je ob demonstraciji povedal Baldwin. "Za upravljanje je stroj preprost, moral je biti preprost za upravljanje, saj niso imeli dovolj pametnih ljudi," je še povedal strokovnjak.
Vendar poljskim matematikom, ki so hoteli razbrati sporočila in tako izvedeti položaj nemške vojske, uganke ni uspelo razrešiti. Koda, ki je bila ključ do dešifriranja sporočila, se je namreč vsak dan opolnoči zamenjala.
Na prispevek so se odzvali tudi na poljskem veleposlaništvu v Ljubljani. Kot so zapisali, so dejstva, ki so jih navedli, ključna za objektivno poročanje o dogodkih, ki se nanašajo na to temo. Njihov odziv objavljamo v celoti:
V začetku tridesetih let 20. stoletja so zahodne sile dvomile o možnosti dešifriranja algoritma Enigma ter so ustavile vse tovrstne poskuse, zato je tudi francoska obveščevalna služba Poljakom izročila načrte za izgradnjo stroja Enigma, ki jih je pridobila ok. leta 1931 ter jih imela za popolnoma neuporabne. Sporočilo, ki je bilo kodirano z Enigmo, je prvič uspelo razvozlati skupini poljskih matematikov – kriptologov decembra leta 1932: Marjanu Rejewskemu, Jerzyju Rozyckemu in Henryku Zygalskemu, ki so razvozlali skrivna sporočila prvih šifrirnih strojev. Njihovo delo je omogočilo nadaljnje dekodiranje stalno spreminajočih se znakov in posodobljanih strojev Enigma. Delo je na začetku potekalo na Poljskem, po izbruhu druge svetovne vojne pa v Franciji in v Veliki Britaniji. Po zaslugi poljskih kriptologov, ki so nenehno izboljševali načine šifriranja (npr. s pomočjo izgradnje t.i. bombe Rejewskega, brez katere ne bi bilo mogoče nadaljnje dešifriranje Enigme), ter zahvaljujoč zaplembi strojev Enigma ob koncu vojne, so zavezniki lahko uspešno dešifrirali skoraj vsa nemška sporočila.
"Britanci so bili sebični. Vso slavo, povezano z dosežkom, kakršnim je bilo dekodiranje Enigme in skrajšanje vojne, so želeli pripisati sebi. Res je, da so poskušali razvozlati kodo, vendar jim to ni uspelo. Tudi Francozi so bili neuspešni. Samo Poljakom je uspelo rešiti problem in rekonstruirati Enigmo. Britanci so prevzeli to poljsko repliko stroja ter pomembno izboljšali sistem, vendar Poljaki so bili tisti, ki so naredili preboj, "- je v knjigi "Enigma: Kako so Poljaki razvozlali nacistične šifre" zapisal ameriški zgodovinar in strokovnjak za zgodovino kriptografije profesor David Khan.
Britanci so uporabili dekodirni stroj Bomba
Nemških sporočil ročno ni bilo mogoče dekodirati, zato so Britanci za pomoč uporabili dekodirni stroj "the Bomb" oziroma Bombo. S strojem je zaveznikom uspelo razbrati načrte nemške vojske. Velik dosežek, ki pa je za javnost ostal skrit še kar 30 let po vojni.
Danes Enigma, sistem kriptografije, postaja navdih različnim podjetjem. "S kriptografijo, z matematičnimi dokazi, torej na čemer temelji blockchain, lahko pridemo do zelo dobre rešitve, ki je temelj za to, da mogoče lahko današnjemu svetu prinesemo resnico," je povedal Martin Mikeln, direktor podjetja Verity.
Enigma je tako bila dober začetek za razvoj danes znanih verižnih blokov, zapletenih sistemov kod, v katere je zlonamernim hekerjem še težje vdreti. Naši podatki na spletu pa so s tem varnejši.