"V Sloveniji bijemo vojno proti konoplji"

1. Pripomoči k boljšemu poznavanju konoplje. 2. Pripomoči k zagotavljanju kakovostne zdravstvene oskrbe prebivalstva. 3. Urediti odnos javnega zdravstva do konoplje v osnovni in bolnišnični dejavnosti.

Na tri cilje opozarja Dušan Nolimal z Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter utemeljuje, da znanja o tej tematiki ni oziroma ga je premalo, saj ni bilo opravljenih dovolj raziskav, zato so potrebne spremembe.

"Spomnimo se na začetek devetdesetih let, ko so v ZDA že dovolili uporabo metadona, pri nas pa je bil prepovedan," pojasnjuje Nolimal in dodaja, da je "pomembno, da smo po številnih razpravah, težavah in srečanjih prišli do cilja, podobno pa bi lahko, če bi stopili skupaj, v medicinske namene legalizirali konopljo".

Kot pozitivnega sicer Nolimal omenja posvet v državnem zboru, vendar pa so po njegovih besedah postopki še vedno prepočasni. "Vlada, vladne in nevladne organizacije bi morale več sodelovati," je prepričan, tako pa "v Sloveniji bijemo vojno proti konoplji". Kar 70 odstotkov policijskih zasegov drog je zasegov konoplje. To pomeni 16,5 odstotka na 10 tisoč prebivalcev, kar nas uvršča v sam vrh, pred nami so le Belgija, Velika Britanija in Španija.

Kakšne so statistike? ‒ 78 milijonov Evropejcev je že poskusilo konopljo. ‒ Tri milijone Evropejcev jo uživa vsak dan. ‒ 224 tisoč Slovencev je že poskusilo konopljo. ‒ Približno 10 odstotkov uživalcev postane odvisnih (običajno v kombinaciji z drugimi drogami). ‒ V desetih letih so slovenski zdravniki zaradi težav s konopljo obravnavali 262 primerov.

Poznamo sicer industrijsko, rekreacijsko in medicinsko konopljo. Kot navaja Nominal, naj bi si skoraj polovica slovenskih bolnikov pomagala s to rastlino. "Če se zdravim s konopljo, sem kriminalec," opisuje izkušnje bolnikov in izraža skrb ob konoplji, ki je kupljena na črnem trgu, saj je taka – zaradi morebitnih primesi ‒ lahko za bolnike zelo nevarna.

Sicer večina bolnikov konopljo kadi, saj je tako učinek takojšen. Bolniki pogosto tudi vdihavajo hlape, pri čemer je učinek dolgotrajnejši. Obstajajo še drugi načini uporabe.

Kdaj je konoplja zdravilna? Konoplja med drugim pozitivno vpliva na tek, krvni tlak in stres ter pomaga ob boleznih, kot so rak, gastrološke bolezni, sladkorna ali parkinsova bolezen, multipla skleroza, pojasnjuje Lumir Ondřej Hanuš, ki trenutno deluje na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu, s proučevanjem konoplje pa se ukvarja že dolga leta.

Vendar pa Hanuš opozarja na štiri ključne točke. Konoplja namreč: ‒ ne zdravi vsakič, ‒ ne zdravi vsakogar, ‒ ne zdravi vsake bolezni, ‒ ne zdravi na vsaki stopnji bolezni.

Prav tako lahko povzroča stranske učinke, kot so psihoza, shizofrenija ali druge motnje. V Izraelu so po besedah Hanuša opravili preizkus in izkazalo se je, da je na dobrih 80 odstotkov ljudi zdravljenje s konopljo vplivalo pozitivno.

Prav tako se je izkazalo, da je uživanje bolj tvegano pri otrocih, saj ima uporaba konoplje vpliv na možgane, ki se v tem obdobju še razvijajo. Pri odraslih teh sprememb niso opazili. Ob uživanju konoplje tudi ni priporočljivo voziti avta.

Primer dobre prakse: Izrael Hanuš je predstavil primer dobre prakse uporabe konoplje v medicinske namene v Izraelu, kjer je uporaba natančno določena. Bolniku lahko dovoljenje za uporabo konoplje v medicinske namene napiše zgolj specialist, nikakor ne družinski zdravnik.

Bolnik se nato z dovoljenjem odpravi do gojiteljev konoplje, ki imajo stroga pravila in urejene pogoje. V Izraelu jih je sicer osem. Gojitelj je tisti, ki nato bolniku pove, koliko in kakšno konopljo mora jemati.

In kakšna je cena? Približno 10 odstotkov manjše pokojnine, kar po besedah Hanuša ni tako visok strošek. Bolnik plačuje neposredno gojitelju.