V mežiškem rudniku testirali robota za rudarjenje v prihodnosti #video

Namen projekta je razviti tehnologijo, ki bi v prihodnosti omogočala popolnoma avtonomno rudarjenje v okoljih, ki so neprimerna za klasično rudarjenje s pomočjo človeških rok, na primer globoko v zemeljski skorji, pod morsko gladino, na morskem dnu. Pa tudi na nahajališčih rude, ki so majhna, a bogata in neprimerna za klasično rudarjenje, prav tako na že opuščenih rudiščih, v prihodnosti pa tudi na zunajzemeljskih telesih.

Do leta 2050 v rudniku robot in ne človek

"Rudarstvo je del prihodnosti, če nam je to všeč ali ne. Hkrati potrebujemo novo tehnologijo, ki nam bo omogočala nove načine rudarjenja, ki bo puščalo veliko manj vplivov na okolje in bo veliko bolj prijazno do prebivalcev, ki živijo okoli rudnika. Ta tehnologija je del rudarstva prihodnosti," je na današnji novinarski konferenci v Mežici povedal Gorazd Žibret z Geološkega zavoda Slovenije. Zavod je glavni koordinator projekta v Sloveniji in v projektu zagotavlja geološka znanja za zasnovo in razvoj robota.

Testiranja v Sloveniji, ki so jih opravili v sodelovanju z družbama Podzemlje Pece in Gradbeni materiali Žerjav, predstavljajo mejnik v projektu, saj so bile določene komponente robota prvič preizkušene izven laboratorijev. Testirali so predvsem senzorje. Kot so člani ekipe projekta povedali danes v Mežici, so z rezultati testiranj zelo zadovoljni. Bodo pa v prihodnjih letih potrebne še nadaljnje raziskave in izboljšave robota.

"Naša vizija je, da bi do leta 2030 stroj že izboljšali do te mere, da bi bil sposoben za rudarjenje v aktivnih rudnikih, ampak v delih, ki niso zanimivi za klasično rudarjenje. Nekje do leta 2050 pa smatramo, da bi bilo dovolj, da bi tehnologijo razvili do te mere, da bi imeli povsem avtonomen rudnik brez prisotnosti človeka v podzemlju," je dejal Žibret. Glavna prednost razvijajoče tehnologije je, da rudnika ni treba odvodnjavati.

Foto: Robominers

Evropa želi zmanjšati odvisnost od uvoza mineralnih snovi

Cilj projekta Robominers, katerega financiranje se zaključuje, a sodelujoči napovedujejo nadaljnje raziskave iz drugih virov, je korenito spremeniti način pridobivanja surovin, vključno s strateškimi in kritičnimi surovinami, ki so ključne za načrtovani zeleni prehod EU. Končni cilj projekta, ki je povezal 14 partnerskih ustanov z zelo različnimi področji delovanja iz 11 evropskih držav, je zmanjšati odvisnost Evrope od uvoza mineralnih surovin. V Evropi so namreč lahko dostopna nahajališča surovin izčrpana.

Nahajališča v Sloveniji obstajajo, a so malo raziskana

Glede nahajališč surovin v Sloveniji, ki so še malo raziskana, je pa znano, da obstajajo, je Žibret med drugim omenil antimonova rudišča v okolici Velenja in Trojan, nahajališča barita na območju Litije, veliko je pri nas tudi magnezija in aluminija, je dejal.

To je že druga raziskovalna ekipa, ki je letos opravila raziskovanja v nekdanjem rudniku svinca in cinka v Mežici. Tam so po več kot 300 letih z izkopavanji rude zaključili leta 1994, od leta 1997 pa sta za obiskovalce odprta turistični rudnik in muzej, s čimer ohranjajo tamkajšnjo rudarsko dediščino.

"A rudnik ni namenjen samo turistom, samo ogledom, ampak predstavlja ogromen laboratorij, ima ogromno raziskovalnega potenciala," je dejala direktorica Podzemlja Peca Darja Komar. S tem, ko so ga za turistične namene preoblikovali v času, ko se je zapiral, je rudnik ostal dostopen, v njem je ohranjena infrastruktura in s tega vidika je po njenih besedah zelo primeren za raziskovanja.

Hkrati direktorica družbe Podzemlje Pece, ki je del Skupine Tab, ocenjuje, da možnosti za morebitno prihodnjo komercialno rabo zalog svinčeve in cinkove rude v rudniku še vedno so.

Čeprav velja za strupeno težko kovino, je svinec po besedah Žibreta še vedno marsikje nepogrešljiv, prav tako so velike potrebe po cinku.

Novice 700 otrok iz Mežiške doline na preverjanje vsebnosti svinca v krvi