Sobota, 20. 7. 2024, 14.03
4 mesece
Nevarnost plazov je velika: tako je zasulo kočo pod slapom Rinka #foto
Geološki zavod Slovenije je ob napovedi povečanih količin padavin in namočenosti tal opozoril na povečano nevarnost nastanka in ponovne sprožitve zemeljskih plazov. Ta bo veljala tudi za prihodnje dni, ko se bodo padavine umirile. Nočno neurje je med drugim sprožilo plazove na Koroškem, v Preddvoru, pa tudi v Logarski dolini. Danes čez dan lahko ponekod na Savinjskem in Koroškem sicer pade okoli 20 litrov padavin na kvadratni meter, lokalno še več.
Po navedbah zavoda povečana verjetnost pojava plazov velja za celotno Slovenijo in se bo povečevala sorazmerno s količino padavin. Državljane ob tem opozarjajo, naj bodo pozorni na dogajanje na plazovih in pojavljanje sprememb na tleh, objektih in pobočjih. Povečana nevarnost nastanka plazov zaradi namočenosti tal velja tudi za prihodnje dni, ko se bodo padavine umirile, so še dodali.
Neurje sprožilo številne plazove po Sloveniji
Nočno neurje je sprožilo velik plaz v Logarski dolini, ki je zasul pot do slapa Rinka in Frishaufovega doma na Okrešlju. Vse pohodnike, ki bi radi svojo turo začeli v tistem koncu, opozarjajo, da poti trenutno ni in je območje zelo nevarno za obisk.
V spodnji fotogaleriji si lahko ogledate danes posnete fotografije iz Preddvora:
Tako pa so plazovi zaprli nekatere ceste na Koroškem:
Velika količina padavin je v poznih petkovih večernih urah na delu razpotegnjene vasi Kokra povzročila zdrs večjih količin materiala. Pri tem je bilo poškodovanih deset objektov. Trenutno potekajo interventna dela z odstranjevanjem nanosov materiala, zaselku pa tudi v prihodnje grozi nevarnost.
Najhuje je bilo v zaselku Podlebelca, kjer sta potok z nanosi in večja količina kamenja in peska, ki je prigrmela izpod Kalškega grebena, poškodovala več hiš, most in cesto, nanosi so spremenili tudi tok reke Kokra. Hudourniška voda je škodo na objektih povzročila tudi v dolini pod Suhadolnikom.
Kot je danes v izjavi za javnost pojasnil preddvorski župan Rok Roblek, je večja količina skal in drobirskega toka v spodnjem delu zaselka Podlebelca poškodovala deset objektov, nekaj jih je trenutno nevseljivih. V ujmi ni bil nihče poškodovan, tri hiše pa so evakuirali.
Roblek je povedal, da so se že v nočnih urah prebili do prvih hiš in tako vsaj delu prebivalstva omogočili dostop do agregatov in pitne vode, saj je neurje poškodovalo tudi infrastrukturo. V času nočne intervencije so preddvorski prostovoljni gasilci pomagali tudi onemogli osebi, do katere zaradi neurja reševalci niso mogli dostopati. Gospo s srčnim obolenjem so nato z reševalnim vozilom odpeljali v Ljubljano, je povedal župan.
Preko noči so vzpostavili dežurno službo, ki je skrbela za neprestano čiščenje vodotokov, da se voda ne bi znova začela razlivati po vasi. Odpravljanje posledic neurja ponoči ni bilo mogoče, so pa štab civilne zaščite, gasilci in druge interventne službe na delu že od ranega jutra, da se mehanizacijo pridejo do vseh objektov.
Šele dan je povsem pokazal razsežnosti škode. Po Roblekovih besedah je torej poškodovanih deset objektov, osem huje, dve hiši pa sta poškodovani do te mere, da nista primerni za bivanje in je vprašljiv njun nadaljnji obstoj. Natančnejša razsežnost posledic neurja bo znana tudi po pregledu stanja, ki ga bodo opravili s pomočjo helikopterja.
Posledice neurja si je že ogledala tudi državna sekretarka na ministrstvu za naravne vire in prostor Lidija Kegljevič Zagorc. Kot je povedala, so na delu tako občinske interventne službe kot interventne službe Direkcije RS za vode. "V prvi vrsti je treba odstraniti nanesen material in poiskati začasno namestitev za prebivalce hiše, ki je spodkopana. Mislim, da bodo lahko preostali zaenkrat ostali v objektih. Moramo pa čim prej vzpostaviti pretočnost Kokre, da ne bo prišlo do zajezitve, in očistiti hudourniško strugo, po kateri je material prišel v naselje," je o interventnih delih povedala državna sekretarka.
Napovedala je, da bodo občini skušali pomagati, kolikor je mogoče, da se čim prej vzpostavijo normalne povezave in odpravi nevarnost. "Potem pa moramo ugotoviti, kaj narediti z objekti, saj bo nekatere treba porušiti oziroma so že delno porušeni," je dejala.
Nad zaselkom oziroma nad poškodovanimi desetimi objekti še vedno grozijo velike količine materiala. "Glede tega bo morala strokovna služba povedati, tako kot za ostala območja po Sloveniji po takšnih dogodkih, ali je območje sploh še primerno za bivanje in ga je mogoče z nekimi ukrepi zaščititi," je pojasnila Kegljevič Zagorc.
V preddvorski občini so ponoči reševali tudi 47 belgijskih skavtov, ki so taborili na travniku, ki ga je zalila voda. Poveljnik občinskega štaba civilne zaščite Aleš Drekonja je pojasnil, da sicer upravičeno prestrašeni skavti razen manjših prask niso poškodovani, njihov tabor in stvari pa je odnesla voda. Namestili so jih v sejni sobi in garaži hotela v Tupaličah, oskrbeli so jih preddvorski prvi posredovalci, preko regijskega štaba za Gorenjsko pa so jim priskrbeli ležišča in odeje.
Izključujejo možnost pojava intenzivnejših padavin
Današnje padavine, ki bodo zajele večji del Slovenije, se bodo po napovedih vremenoslovcev umirile do poznega popoldneva oz. večera. Ob tem izključujejo možnost pojava intenzivnejših padavin.
Po napovedi agencije za okolje je glavnina padavin na območju Gorenjske, Savinjske in Koroške padla že ponoči, danes čez dan pa lahko ponekod na Savinjskem in Koroškem pade še okoli 20 litrov na kvadratni meter padavin, lokalno tudi do 40 litrov na kvadratni meter.
Za območja občin Koper, Izola, Piran, Ankaran, Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna, Sežana, Divača, Hrpelje - Kozina, Komen, Vipava, Ajdovščina, Nova Gorica, Kanal, Brda, Miren - Kostanjevica, Renče - Vogrsko in Šempeter - Vrtojba je medtem še vedno razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja, so sporočili iz centra za obveščanje.
V prihodnjih dneh se bo ogroženost predvidoma večinoma še povečevala
Požarna ogroženost naravnega okolja se krajevno povečuje tudi drugod po državi, zlasti v jugovzhodnem delu države. V prihodnjih dneh se bo ogroženost predvidoma večinoma še povečevala.
Na območjih, kjer je razglašena velika požarna ogroženost, je poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov ter snovi, ki lahko povzročijo požar, v naravnem okolju prepovedano tudi kurjenje ter požiganje na območjih ob infrastrukturnih objektih. Izven pozidanih površin je prepovedano uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar, ali izvajati ognjemete, so spomnili.
Kot so še izpostavili na centru za obveščanje, bosta inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter policija v času razglašene velike požarne ogroženosti naravnega okolja izvajala poostren nadzor.