Saje: Človeško življenje je edinstveno in s tem nedotakljivo

Predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) in novomeški škof Andrej Saje je ocenil, da predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, za katerega so pobudniki že zbrali zahtevanih 5000 podpisov za njegovo vložitev v DZ, brez resne strokovne razprave in ob odsotnosti dialoga odpira pot ločevanju med "vrednim" in "nevrednim" življenjem. S tem pa po njegovi oceni uvaja popolnoma nov pogled na življenje.

"Velika nevarnost je, da bi ob sprejetju takega zakona ostareli, bolni in drugi ranljivi začeli počutiti 'nevredne' in 'odveč' v družbi. Na preizkusu je vrednotenje kulture človekovega življenja," je dejal. Zato gre po njegovi oceni za poskus epohalnih sprememb, kjer se posega v dostojanstvo človeške osebe in naravo človeškega življenja. "Človek ima svojo neprecenljivo vrednost in neodtujljivo dostojanstvo sam v sebi tudi takrat, ko trpi in je nemočen," je dejal.

Pred dnevom državnosti se je sicer Saje zahvalil in spomnil vseh, ki so ustvarjali temelje samostojne Slovenije. Samostojna država nam je dala nove možnosti za razvoj in napredek ter za vključitev v evropske in svetovne družbene strukture, ocenjuje. A tudi tukaj ne gre vse, kot smo si predstavljali. "Sanjali smo o skupni Evropi, ki se bo razvijala upoštevajoč svoje krščanske korenine in bogato dediščino antičnih kultur. Očetje Evrope so si prihodnost zamislili kot skupno delovanje, kjer bomo medsebojno različnost videli kot obogatitev in bomo sposobni preseči delitve. Evropa naj bi tako postala garant miru, sožitja in bratstva med narodi," je dejal.

A vojni konflikti v Ukrajini in drugod po svetu, delitve in nerazumevanja med narodi, skupinami in posamezniki po besedah škofa vzbujajo skrb za našo prihodnost. "Izguba zgodovinske zavesti in zavračanje obče sprejetih vrednot ter vsega, kar je trdno, omogoča stopnjevanje individualizma in razkraja družbo in njene odnose," je opozoril, sklicujoč se na okrožnico papeža Frančiška Vsi smo bratje iz leta 2020.

Kaj lahko vsak od nas naredi za blagor skupnosti?

Še posebej je po Sajetovi oceni na preizkušnji že omenjeno pojmovanje človeškega življenja in njegovega neodtujljivega dostojanstva. "Jasno je, da mora vsaka generacija ovrednotiti pretekle izkušnje, se odreči egoizmu in samoljubju ter se zavestno odločiti za dobro: za človeka in za kulturo življenja. Kjer bo vreden vsak, s tem, da je in obstaja. Da bo deležen sočutja, oskrbe in pomoči. Blaginje in napredka, še posebej na duhovni ravni, ne dosežemo enkrat za vselej," je dejal. Dodal je, da si moramo za dobro in vsestransko rast prizadevati vsak dan znova.

Pridigo pa je sklenil s pozivom: "Ob dnevu državnosti se vprašajmo, kaj lahko vsak od nas naredi za blagor skupnosti. Kaj smo pripravljeni darovati za druge? Kako bomo omogočili celostni razvoj vsake človeške osebe ter zaščitili najbolj ranljive ljudi, še posebej ob zaključku življenja? Vsako človeško življenje je edinstveno in s tem nedotakljivo. To je treba vedno znova oznanjati s pogumom besed in dejanj. Zavzemimo se za življenje, za kulturo življenja."

Mašo za domovino je sicer ob somaševanju slovenskih škofov vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Udeležili so se jo tudi predstavniki političnega in širšega družbenega življenja, med drugim nekaj predstavnikov vlade, predsednik državnega sveta Marko Lotrič in varuh človekovih pravic Peter Svetina.

V nedeljo je dan državnosti

Z dnevom državnosti se bomo v nedeljo spomnili dogodkov pred 32 leti, ko je takratna slovenska skupščina 25. junija 1991 po nekajletnih prizadevanjih sprejela ključne dokumente za odcepitev Slovenije od takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) in nastanek samostojne države Slovenije - Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti. Dan po sprejetju omenjenih dokumentov je Slovenija tudi uradno razglasila svojo samostojnost in neodvisnost.

Novice V Kopru po forumu za mir še zahvalna maša

Novice Papež na binkoštno nedeljo: Zdi se neverjetno, koliko zlobnega lahko človek naredi