"V drugi državi bi ga iz lego kock zgradili v enem tednu" #video

Šentviški predor že leta omogoča hitrejšo povezavo med Primorsko in Gorenjsko, moral pa bi olajšati tudi dostop do ljubljanskega Šentvida, a še vedno ni tako. Priključiti bi se moral na Celovško cesto v smeri proti centru, a priključek predvsem zaradi težav s pridobivanjem zemljišč nikoli ni bil zgrajen.

Dars je vmes dvakrat pridobil gradbeno dovoljenje, ki zaradi tožb dedičev enega od lastnikov zemljišč ni postalo pravnomočno. Prav težave z zemljišči so bile tudi ena poglavitnih težav pri grajenju celotnega predora, se spominja novinar Rajko Gerič. "Vseskozi je bilo vse povezano s tem, da se država enostavno ni znala odločiti, na kakšen način bi reševala te mejne primere, kako bi šla v razlastitev lastnikov oziroma na kakšen način bi se pogodila z lastniki."

Da je Darsu le uspelo pridobiti pravnomočno dovoljenje, je trajalo 15 let, a kljub temu danes nadaljnjih korakov niso želeli komentirati. Pisno so sporočili, da je pridobljeno pravnomočno dovoljenje podlaga za nadaljevanje aktivnosti, nujnih za gradnjo.

Neuradno naj bi dela stekla še letos 

Ureditve v okviru te gradnje bodo sofinancirane s strani Direkcije RS za infrastrukturo in avtocestne družbe DARS, zato bo treba razpis za izvajalca del, časovnico in tehnologijo gradnje uskladiti med financerjema. Šele takrat bodo lahko podali informacijo o pričetku in predvidenem zaključku gradnje. Neuradno naj bi dela sicer stekla še letos. Gerič meni, da "če bi bilo to v kakšni drugi državi, bi takšen odsek naredili iz lego kock v enem tednu."

Zemljišča pa nikakor niso bila edina težava Šentviškega predora. Gre namreč za enega najdražjih avtocestnih objektov na slovenskem avtocestnem omrežju, ki je ob izgradnji kar trikrat presegla predvideno ceno. A ne le cena, že na dan odprtja tunela je s stropa odpadel del protipožarnega ometa, mesec dni kasneje se je to zgodilo vnovič. Kot še pove Gerič, "so bili povsod aneksi, povsod so bila dodatna dela, ceste se ves čas popravljajo zaradi slabe izvedbe del, tako da je v bistvu ta gradnja avtocest, priključkov, tunelov, povezana s tem, da je ta gradbeni lobij očitno tako močno obvladoval to ministrstvo za promet in to izgradnjo prometnic, da so ves čas lahko izsiljevali in dobivali dodatna sredstva."

Šolski primer tega, kako infrastruktuna dela ne bi smela potekati, bo zdaj z izgradnjo novega priključka in širjenjem Celovške ceste postal le še dražji. Za koliko, zaenkrat še ni znano, je pa pred desetimi leti bil projekt ocenjen na 12 milijonov evrov in pol. Ob trenutnih cenah v gradbeništvu bo ta znesek zagotovo še višji.