V farni cerkvi sv. Jerneja v Begunjah pri Cerknici je nadškof Anton Stres daroval pogrebno mašo za žrtve iz Krimske jame, po maši pa je na tamkajšnjem pokopališču sledil tudi cerkveni pogreb žrtev. Tako maše kot pokopa se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor.
Predsednik republike Borut Pahor je ob robu pietetne prireditve poudaril, da je pravica do dostojnega pokopa civilizacijska pravica. "Prav mogoče in verjamem, da imamo v teh dneh in tednih ljudje različna stališča tudi do tega, ampak če želimo imeti odprto družbo in eno domovino, potem moramo prenesti tudi te morebitne razlike, živeti v sožitju in zlasti storiti vse, da se nikoli več ne bi zgodilo, da bi se sovražili," je pozval Pahor.
Iz homilije nadškofa Antona Stresa
"Zgroženi smo nad okrutnostjo in sovraštvom tistih, ki so to zakrivili, ki so si to izmislili, skrbno načrtovali in premišljeno izpeljali. To so bili načrtovani zločini v neki centrali, ki je to vodila v imenu ideologije sovraštva in razrednega boja. To ni bil eksces kakšnega brezvestnega ali perverznega posameznika.
Pri tem so sodelovali ljudje, ki so vedeli kaj delajo, a so bili do te mere zaslepljeni z ideologijo, da so v sebi zatrli vse vzgibe normalne človečnosti in sočutja. Seveda, kajti ideologija jih je naučila, da je človek, ki drugače misli, sovražnik, ki ga je treba uničiti in ni več sočlovek. Zato so še v smrti svoje žrtve oropali človekovega dostojanstva in jih zmetali v jamo, jo zasuli in minirali, da bi se izgubila vsaka sled za zločinom in žrtvami. /.../
Z obhajanjem te Božje ljubezni in odpuščanja – kar je vsaka sveta maša – zdravimo naše rane in bremena, žalost in krivice naše preteklosti, z njo očiščujemo naš zgodovinski spomin sovraštva, zamer in maščevalnosti, da lahko gradimo prihodnost v spravi in slogi."
"Žrtve Krimske jame so zdaj vstale iz jame molka in krivice," je v pridigi dejal nadškof Stres, "in se umestile v naš zgodovinski spomin. Odslej jih ne bo več mogoče ne prezreti ne prezirati."
Med posmrtnimi ostanki tudi otrociIzkop posmrtnih ostankov iz Krimske jame so začeli aprila letos, v njem pa so našli ostanke 27 trupel (med njimi dve trupli otrok in dva najstnika) ter 32 tednov starega zarodka.
Po besedah Antona Veluščka, ki je opravljal arheološki nadzor nad izkopavanji, je bila večina pobitih civilistov, verjetno pa tudi posameznih partizanov, poboj pa je pozno spomladi 1942 zagrešil partizanski bataljon Ljube Šercerja. Po besedah Veluščka je šlo predvsem za maščevanje nad prebivalstvom, ki se ni strinjalo s komunistično revolucijo.
Po besedah predsednika vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožeta Dežmana je posebnost grobišča v tem, da je pobuda za izkopavanja prišla od lokalnega prebivalstva in lokalnih oblasti. Tako je izkop izvedel Jamarski klub Borovnica, financirala pa Občina Borovnica (delno tudi občina Cerknica).
Pravica do dostojnega pokopa je civilizacijska pravica, je dejal predsednik Borut Pahor. Na fotografiji s predsednikom vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožetom Dežmanom.
Pričakovali so, da bo žrtev še veliko večPo besedah Veluščka so glede na govorice, ki so krožile med lokalnim prebivalstvom, pričakovali, da bo žrtev veliko več. Iz jame je bilo sicer treba odstraniti precej zemlje, skal in lesa, med katerimi so bili pomešani skeleti. Po besedah Dežmana so bili vzorci za DNK-identifikacijo žrtev vzeti, vendar identifikacije še niso opravili.
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.
Ali želite prijaviti neprimeren komentar moderatorju?
Uspešno ste prijavili komentar.
Komentar je že prijavljen.