Nedelja, 24. 7. 2016, 8.32
7 let, 1 mesec
Vodilna občina na področju prilagajanja podnebnim spremembam
V Ajdovščini se prilagajajo podnebnim spremembam: sadijo okro in sladki krompir
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,68
Občina Ajdovščina je zaradi vse večjega števila kriznih intervencij prepoznala nujnost prilagajanja podnebnim spremembam, zato jo je Umanotera v okviru projekta Slovenija znižuje CO2 izpostavila kot nov primer dobre prakse.
Kot so izpostavili na okoljskem ministrstvu, gre za vodilno slovensko občino na področju prilagajanja podnebnim spremembam.
Slovenija se segreva hitreje od svetovnega povprečja
Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse izvaja Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera, iz sredstev sklada za podnebne spremembe pa ga financira ministrstvo za okolje in prostor.
Kot so zapisali na ministrstvu, so dozdajšnji izpusti samo v zadnjem stoletju povzročili dvig povprečne globalne temperature na zemeljskem površju za 0,7 stopinje, Slovenija pa se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva še hitreje od svetovnega povprečja.
Po njihovih navedbah se je v zadnjih 50 letih povprečna temperatura dvignila za 1,7 stopinje Celzija.
Kot eno izmed dobrih praks prilagajanja na podnebne spremembe je Umanotera izbrala Občino Ajdovščina, kjer se pojavljajo zelo raznoliki vremenski ekstremi – poplave, zemeljski plazovi, močna burja, ekstremna suša, žled in požari v naravi.
Namen občine je bil med drugim povečati konkurenčnost kmetijstva in ohraniti delovna mesta v kmetijskem sektorju.
Lani so tako v Ajdovščini v sodelovanju s svetovalno službo Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica na občinski njivi preizkusili gojenje vrste tropskih in subtropskih kulturnih rastlin, ki bi lahko ob segrevanju podnebja nadomestile ali dopolnile tradicionalne kulture v Vipavski dolini.
Kaj vse je zraslo v Ajdovščini
Tu so zrasli afriška kumara, sladki krompir, okra, andska jagoda, muškatna buča, maslenka in druge jedilne buče ter lubenica. Nove sadne vrste pa so dobile prostor v poskusnem nasadu ob centralni čistilni napravi, kjer je bilo zemljišče strokovno pripravljeno in urejeno z namakalnim sistemom.
Poskus je z uspešno rastno sezono večine rastlin dokazal, da je že zdaj mogoče diverzificirati kmetijsko pridelavo z rastlinami iz toplejših podnebij, so še zapisali na ministrstvu.
Občina se vključuje tudi v evropske projekte, ki so namenjeni razvoju učinkovitih ukrepov prilagajanja. V letih 2013 in 2014 so v okviru projekta RISK, ki je bil sofinanciran iz finančnega mehanizma za civilno zaščito, kartirali plazovita območja v občini ter pripravili načrt zaščite in reševanja.
Dobra praksa so tudi mali večnamenski zadrževalniki voda, ki lahko med mokrim obdobjem zadržujejo vodo v krajini, v primeru poplav pa upočasnijo poplavne valove.
Kot so še zapisali na okoljskem ministrstvu, Slovenija celovite državne strategije prilagajanja na podnebne spremembe še nima, zato je pomembno, da občine izkoristijo možnost povečanja svoje odpornosti z ukrepi prostorskega načrtovanja, civilne zaščite ter upravljanja energije, vode in okolja.
