SiolNET. Novice Slovenija
3,62

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ustavno sodišče: odloki o prepovedi in omejevanje shodov neustavni

3,62

termometer

Ustavno sodišče
Foto: Bor Slana

Ustavno sodišče je presodilo, da so bili vladni odloki o omejitvi gibanja in združevanja zaradi preprečevanja širjenja covid-19 v delu, v katerem so prepovedovali shode oz. jih omejevali na do deset udeležencev, neskladni z ustavo, saj ni bilo izkazano, da bi bila takšna omejitev nujna. Oglasil se je notranji minister Aleš Hojs in zatrdil, da bodo spoštovali odločbo ustavnega sodišča glede neskladnosti vladnih odlokov o omejevanju gibanja.

Ustavno sodišče je odločilo, da ima ugotovitev neskladnosti učinek razveljavitve. Omenjene dele odlokov sta pred ustavnim sodiščem izpodbijala Sanja Fidler in Irfan Beširević.

Po presoji ustavnega sodišča je "popolna prepoved shodov pomenila izjemno hud poseg v pravico do mirnega zbiranja in javnih zborovanj", kot so opredeljeni v ustavi. "Splošna popolna prepoved shodov je veljala za celotno ozemlje Slovenije in je pet mesecev v celoti preprečevala takšno ustavnopravno varovano obliko kolektivnega izražanja mnenj."

Tudi prepoved neorganiziranih shodov je pomenila hud poseg v ustavno pravico do mirnega zbiranja, saj ravno neorganizirani shodi najbolj omogočajo takojšen ter neposreden odziv posameznikov na aktualne dogodke, so navedli v ustavni odločbi.

odprtje teras Ljubljana lokali bar terasa Novice Ustavno sodišče: omejitev gibanja je v neskladju z ustavo #video

Omejitev na deset oseb je močno posegla v pravico do mirnega zbiranja

Protivladni shod v Ljubljani, Dan OF, 27. april 2021 Foto: Bojan Puhek Prav tako je splošna omejitev števila udeležencev shodov na do deset oseb, ki je veljala dober mesec, po oceni sodišča močno posegla v pravico do mirnega zbiranja in javnih zborovanj. "Sporočilo desetih oseb je toliko šibkejše od sporočila, ki ga izrazi več oseb, da takšna omejitev posega tudi v temeljni značaj mirnih zbiranj kot svobodnih in od države neodvisnih prispevkov k oblikovanju političnih stališč ter politične volje," so zapisali.

Kot navaja ustavno sodišče, je splošna in vnaprejšnja prepoved protestov nujna v demokratični družbi samo, če obstaja resnična nevarnost, da bodo protesti povzročili posledice za varovane pravne dobrine, ki jih ni mogoče preprečiti z drugimi, manj strogimi ukrepi. Za vnaprejšnjo prepoved mirnih zbiranj ne zadostujejo gole domneve, da bodo zaradi njih ogrožene varovane pravne dobrine.

To pomeni, da za utemeljitev nujnosti posegov v pravico do mirnega zbiranja ne zadostuje sklicevanje na splošno epidemiološko stanje in število okuženih, ampak mora oblast posebej skrbno preučiti možnosti za uskladitev obeh pravic.

Kot je navedlo ustavno sodišče, je iz primerjave ureditev v drugih državah razvidno, da obstaja cela paleta ukrepov, s katerimi je mogoče preprečevati širjenje nalezljivih bolezni na shodih in ki manj posegajo v pravico do mirnega zbiranja.

Niso posebej obravnavali shodov

Vlada se je sicer pri odločanju o ukrepu popolne prepovedi shodov oz. njihove omejitve na deset ljudi sklicevala na mnenji strokovne skupine za covid-19 z 11. oktobra in 11. novembra lani. V prvem je strokovna skupina predlagala, da je treba takoj prepovedati vse javne in kulturne prireditve ter verske obrede in poroke, v drugem pa, da je treba uvesti omejitev zbiranja na člane gospodinjstva z izjemo nujne pomoči.

Niti iz odgovorov vlade niti iz zapisnikov strokovne skupine, kot ugotavlja ustavno sodišče, ni razvidno, da bi bil posebej obravnavan položaj shodov in njihov pomen v svobodni demokratični družbi. Presoje, ali obstajajo alternativni ukrepi, s katerimi bi se lahko tudi v času epidemije vsaj v določeni meri dopustilo izvrševanje ustavne pravice do mirnega zbiranja in javnih zborovanj, tako ni bilo.

To pomeni, da pri sprejemanju ukrepov tudi niso bile upoštevane pozitivne dolžnosti države, da glede na okoliščine v razumni meri zagotovi izvrševanje pravice do mirnega zbiranja, vključno z dolžnostjo sodelovanja z organizatorji, je opozorilo ustavno sodišče, ki je odločbo sprejelo s šestimi glasovi proti dvema, proti sta glasovala Klemen Jaklič in Marko Šorli.

vlada Foto: Nebojša Tejić/STA

"Vlada ni navedla prepričljivih razlogov"

Splošne trditve, da naj bi bilo na shodih izkazano večje tveganje za prenos okužbe brez predložitve kakršnihkoli dokazov za tako hud in tako dolgotrajen poseg v pravico do mirnega zbiranja in javnih zborovanj, tako ne zadostujejo, je navedlo ustavno sodišče. Kot je poudarilo, mora prepoved temeljiti na dejstvih in konkretno ugotovljenih okoliščinah, ne na domnevah.

"Vlada ni navedla prepričljivih razlogov, zakaj pri shodih z do nekaj sto udeleženci ne bi bilo mogoče preprečiti širjenja okužb z zagotovitvijo zadostne razdalje med udeleženci, nošenjem maske in uporabo razkužilnih sredstev," so dodali.

Opozorili so še, da je bil namen odlokov popolna zaustavitev javnega življenja, a se javno življenje ni povsem zaustavilo. Zato vlada s popolnim zaprtjem ne more utemeljiti popolne prepovedi shodov, so prepričani. Tudi v nadaljevanju je vlada vsaj delno sprostila večino dejavnosti, pri katerih prihaja do stikov med ljudmi, shodi so bili še vedno v celoti prepovedani.

Ustavno sodišče je že aprila začasno zadržalo izvajanje vladnega odloka v delu, ki začasno prepoveduje prireditve, shode in zborovanja. V začetku junija je ustavno sodišče ugotovilo, da sta neustavne določbe zakona o nalezljivih boleznih, ki pooblašča vlado, da prepove oziroma omeji gibanje in zbiranje. Posledično so bili neustavni tudi epidemiološki vladni odloki v delu, v katerem so bili sprejeti na tej podlagi.

US zavrglo zahtevo opozicije o nedopustnosti referenduma o investicijah v vojsko

Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo opozicijskih poslancev za oceno ustavnosti sklepa, s katerim je DZ odločil, da referendum o zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v SV ni dopusten. Ustavni sodniki so zahtevo zavrgli zaradi neizpolnjevanja formalnih pogojev.

Ustavno sodišče je zahtevo zavrglo zaradi neizpolnjevanja formalnih pogojev. Kot pojasnjujejo v odločbi, je ustavnosodno varstvo referenduma v primeru zakonov o nujnih ukrepih zagotovljeno z zahtevo za oceno ustavnosti zoper zakon, o katerem je DZ prepovedal referendum, ne pa zoper sklep o nedopustnosti referenduma.

Hojs napovedal spoštovanje odločbe ustavnega sodišča

Notranji minister Aleš Hojs je zatrdil, da bodo spoštovali odločbo ustavnega sodišča glede neskladnosti vladnih odlokov o omejevanju gibanja. Se je pa ob tem vprašal, kaj bi bilo za ustavno sodišče ustrezno merilo glede nujnosti omejitev. Pripomnil je, da so na ustavnem sodišču očitno "poleg vrhunskih pravnikov tudi najboljši epidemiologi".

Minister je v izjavi za medije ob robu podpisa pogodbe o izgradnji prostorov za notranje ministrstvo in policijo dejal, da z odločbo ustavnega sodišča še ni seznanjen. Ob seznanitvi glede presoje sodišča, da ni bilo izkazana nujnost omenjenih omejitev, pa se je Hojs vprašal, kaj bi bilo za ustavno sodišče ustrezno merilo. "Kaj pa bi bilo nujno? Kdaj pa bi lahko to naredili? Koliko ljudi bi moralo umreti?" je vprašal.

Kot je pripomnil, so "na ustavnem sodišču poleg vrhunskih pravnikov tudi najboljši epidemiologi, tako da bodo že vedeli, kaj je prav". "Nismo vsi tako veliki strokovnjaki, kot so na ustavnem sodišču," je dodal.

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin