SiolNET. Novice Slovenija
1,07

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ustavno sodišče: Del zakona o visokem šolstvu neskladen z ustavo

1,07

termometer

Univerza v Ljubljani
Del zakona o visokem šolstvu je protiustaven zaradi nejasne določbe, je sporočilo ustavno sodišče. Foto: Klemen Korenjak

Po ugotovitvi ustavnega sodišča je deseti člen zakona o visokem šolstvu, ki govori o pravni subjektiviteti univerze in članic, v neskladju z ustavo. Člen namreč ne določa jasno, ali so lahko članice univerze samostojne pravne osebe. Ustavno sodišče je državnemu zboru naložilo, da mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v enem letu.

Zahtevo za oceno ustavnosti desetega člena zakona o visokem šolstvu je vložilo računsko sodišče zaradi nejasnosti določbe. Na njeno problematičnost naj bi po mnenju računskega sodišča med drugim kazala tudi različna statutarna ureditev pravnega statusa članic univerze na vseh treh javnih univerzah v Sloveniji, piše STA.

Miro Cerar Novice Cerar: Odziv sodišča je zvenel arogantno, sistem morajo popraviti

Ustavno sodišče že leta 1994 ugotovilo protiustavnost takratnega zakona

Ustavno sodišče je že leta 1994 "ugotovilo protiustavnost takrat veljavnega zakona o visokem šolstvu, kolikor je določal, da so avtonomne tudi članice univerze", so navedli v odločbi. Kot so pojasnili, je deseti člen tistega zakona vseboval v bistvenem enako določbo, kot jo vsebuje zdaj veljavni. Iz takrat veljavnega člena po presoji ustavnega sodišča ni bilo jasno, ali so fakultete in druge članice univerze pravne osebe ali ne, posledično pa je negotov tudi pravni status univerze.

Ustavno sodišče je sicer takrat ugotovilo protiustavnost zakona iz dveh razlogov, in sicer po eni strani zato, ker je dajal avtonomnost vsem visokošolskim zavodom, po določbi iz ustave pa so avtonomne samo univerze, po drugi strani pa tudi zato, ker v nasprotju z načeli pravne države ni določal statusa članic univerze.

Ustavno sodišče je tako leta 1994 zakonodajalcu naložilo odpravo protiustavnosti v enem letu. S sprejeto novelo zakona o visokem šolstvu pa je odpravil zgolj protiustavnost v zvezi z določitvijo avtonomnosti, ne pa tudi tiste v zvezi s pravnim statusom univerze in njenih članic, so pojasnili na ustavnem sodišču.

Peter Jančič Siol Plus Konflikt interesov Čeferina in novinarjev

Člen ne določa, ali so lahko članice univerze samostojne pravne osebe

Kot so navedli v odločbi, so po ustavi univerze in državne visoke šole avtonomne, toda pravice do avtonomije ne morejo izvrševati neposredno na podlagi ustave. Državo po njihovih pojasnilih omenjena ustavna določba "zavezuje, da razmeji področje popolnoma avtonomnega od področja javnega ter visoko šolstvo uredi tako, da določi temeljne statusnopravne, kadrovske, upravljavske in finančne okvire delovanja državnih univerz oziroma visokih šol ter uredi temeljna razmerja med subjekti znotraj univerze ter položaj javnosti v upravljanju univerze in pri nadzoru nad njenim delovanjem".

Pri tem država po njihovih navedbah ne sme omejiti avtonomnosti državne univerze oziroma visoke šole v njeni znanstveno-pedagoški komponenti. Na ustavnem sodišču so izpostavili, da prvi odstavek desetega člena zakona o visokem šolstvu jasno določa, da je univerza pravna oseba, hkrati pa, da se v okviru univerze ustanovijo fakultete in umetniške akademije, lahko pa tudi visoke strokovne šole in drugi zavodi.

V nadaljnjih določbah omenjeni člen določa, da smejo članice univerze v primeru, ko izvajajo nacionalni program visokega šolstva, nastopati v pravnem prometu izključno v imenu in za račun univerze, medtem ko lahko v drugih primerih nastopajo v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. V teh primerih imajo lahko odprt transakcijski račun, so pojasnili. "Drugih določb, ki bi določneje in podrobneje urejale status članic univerze, zakon o visokem šolstvu ne vsebuje. Tako (še vedno) ni jasno, kakšen je status članic univerze oziroma ali so tudi članice univerze pravne osebe ali ne," so navedli v odločbi.

Pri tem so omenili navedbe predlagatelja, ki mu pritrjuje tudi vlada, da takšna nejasnost v praksi povzroča številne težave, na primer pri izvedbi revizijskega postopka pred računskim sodiščem, pri vpisih v sodni register, pri urejanju oziroma evidentiranju lastništva nad premoženjem ter pri sestavi in oddajanju premoženjskih bilanc. Omenjeni zakonski člen je tako po odločitvi sodišča, ki je odločbo sprejelo soglasno, v neskladju z ustavnim načelom jasnosti in pomenske določljivosti predpisov, poroča STA.

Rok Čeferin Novice Ustavni pravnik o primeru Čeferin: Ustavno sodišče je vse bolj v razsulu #video

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 1
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin