Ponedeljek, 8. 6. 2020, 12.26
4 leta, 6 mesecev
Ustavni sodniki zavrnili tožilko, ki se ni strinjala z znižanjem plač
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,24
7
Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo predsednice Društva državnih tožilcev Slovenije Mirjam Kline za začetek postopka za oceno ustavnosti znižanja funkcionarskih plač za 30 odstotkov, ki ga je sprejela vlada v okviru prvega protikoronskega svežnja. Sodišče je presodilo, da bi pobudo lahko vložila šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev, česar pa ni storila, so navedli v sklepu. Proti odločitvi večine je glasovala sodnica Katja Šugman Stubbs, njenemu mnenju pa se je pridružila še sodnica Špelca Mežnar.
Predsednica društva državnih tožilcev Mirjam Kline je na ustavno sodišče v sredini maja vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 20. člena in prvega odstavka 69. člena zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, s katerim se je funkcionarska plača v času koronavirusne epidemije znižala za 30 odstotkov.
Sodišče pobudo zavrnilo
Klinetova je pravni interes utemeljevala s tem, da ji je bila na podlagi izpodbijanih določb znižana plača in je bilo v nasprotju z načelom neodvisnosti državnih tožilcev poseženo v njen pravni položaj. Ustavno sodišče je ocenilo, da lahko funkcionar prikrajšanje pri plači uveljavlja pri delodajalcu oziroma v delovnem sporu, pobuda za presojo ustavnosti pa se lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev.
Ustavni sodniki zato njene pobude niso sprejeli v odločanje, saj po njihovem mnenju izpodbijani zakonski določbi ne učinkujeta neposredno, Klinetova pa zato ne izkazuje pravnega interesa za vložitev pobude.
O njeni pobudi so glasovali predsednik sodišča Rajko Knez ter sodnice in sodniki Matej Accetto, Dunja Jadek Pensa, Klemen Jaklič, Špelca Mežnar, Marijan Pavčnik, Marko Šorli in Katja Šugman Stubbs. Sodnik Rok Čeferin je bil pri odločanju izločen. Ustavno sodišče je sklep sprejelo s petimi glasovi proti trem.
Proti so glasovali sodnik Accetto ter sodnici Mežnarjeva in Šugman Stubbsova. Šugman Stubbsova je podala odklonilno ločeno mnenje, v katerem je pojasnila, da se z obrazložitvijo, da izpodbijani določbi ne učinkujeta neposredno, ne more strinjati.
Odločitev sodišča pretirano formalistična
Šugman Stubbsova meni, da je odločitev večine v tem primeru ne samo pretirano formalistična, temveč celo napačna, obstajajo pa tudi močni sistemski razlogi, ki govorijo v prid temu, da bi ustavno sodišče zadevo moralo sprejeti v obravnavo.
Napotitev na sodno pot se ji zdi smiselna, če ima neko dodano spoznavno ali argumentacijsko vrednost. V tem primeru pa postopki pred rednimi sodišči ne bodo doprinesli h kvalitetni argumentaciji ali raziskovanju dejanskega stanja, saj je edino vprašanje, na katero želi pobudnica odgovor, vprašanje ustavne skladnosti nekaterih določb zakona o interventnih ukrepih. Na to pa lahko odgovori edino in samo ustavno sodišče.
7