Torek, 8. 10. 2019, 10.32
4 leta, 6 mesecev
Ustavna reforma v Italiji: bo slovenska manjšina ostala brez sedeža?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,19
4
Spodnji dom italijanskega parlamenta, poslanska zbornica, naj bi danes dokončno odobril ustavni zakon o zmanjšanju števila parlamentarcev za več kot tretjino. Zakon neposredno zadeva slovensko manjšino, ki bo brez ustreznih varovalk po novem še težje izvolila svojega predstavnika v Rimu.
V Rimu se danes končuje četrti krog razprav o ustavni reformi, ki naj bi se sklenil predvidoma danes zvečer z glasovanjem v poslanski zbornici. Ustavni zakon predvideva zmanjšanje števila poslancev s 630 na 400 ter senatorjev s 315 na 200.
Pričakovati je, da bo predlog vladajočega populističnega Gibanja pet zvezd sprejet, saj ga podpirajo tako koalicijske kot opozicijske stranke.
Slovenska manjšina v Italiji se boji, da bi zaradi krčenja števila parlamentarcev ostala brez svojih predstavnikov v Rimu. Pri tem opozarjajo na določila zaščitnega zakona za Slovence v Italiji iz leta 2001. Ta v 26. členu predvideva, da volilni zakoni za volitve senata in poslanske zbornice vsebujejo določila za olajšanje izvolitve kandidatov, ki pripadajo slovenski manjšini.
Na nevarnost, da bi manjšina ostala brez poslanca ali senatorja, že dlje časa opozarja tudi senatorka Tatjana Rojc iz vrst Demokratske stranke, edina slovenska senatorka v tem mandatu.
Slovenijo skrbi krčenje parlamenta
Novi slovenski veleposlanik v Rimu Tomaž Kunstelj se je o tem vprašanju pred kratkim pogovarjal z italijanskim predsednikom Sergiom Mattarello ter mu po poročanju Primorskega dnevnika povedal, da Slovenijo skrbi krčenje parlamenta, ki bi utegnilo usodno vplivati na manjšino in njeno zastopanost v Rimu.
Zmanjšanje števila članov parlamenta v Rimu je bila ena glavnih predvolilnih obljub populističnega gibanja, ki je v novi italijanski vladi skupaj z levosredinsko Demokratsko stranko (PD) ter levo stranko Svobodni in enakopravni. S tem ukrepom bi v italijanskem državnem proračunu privarčevali okoli sto milijonov evrov letno.
Levosredinske stranke in Gibanje pet zvezd so sicer v ponedeljek zvečer dosegli dogovor o ukrepih proti negativnim posledicam ustavne reforme. Med drugim predlagajo omejitve na sprejemanje zakonov z vladnimi dekreti, nov volilni zakon ter določitev volilnih enot na novo, kar bi zajamčilo izvolitev poslancev iz vrst manjšin.
Italija je članica EU z drugim največjim številom poslancev, takoj za Veliko Britanijo. Tokratni poskus zmanjšanja števila parlamentarcev je po navedbah portala Open News že osmi od leta 1983.
4