Uroš Urbanija za Siol.net: To nas še loči od Putinove Rusije #intervju

Kaj pravzaprav delate kot direktor TV Slovenija? To vprašanje se mi zdi pomembno za lažje razumevanje upravičenosti očitkov, ki so uperjeni proti vam od prevzema funkcije.

Direktor televizije je v osnovi kriv za vse, kar je narobe na televiziji. Efektivne moči pa nimam tako veliko, kot si nekateri predstavljajo. Koordiniram program različnih uredništev. Skrbim torej, kaj bo kdaj predvajano na programih TV Slovenija. V zadnjem času je v ospredju tudi kadrovska problematika. Vse pa deluje po principu, da odgovorni urednik predlaga, direktor pa potrdi.

Spada med vaše delovne obveznosti tudi neposredno poseganje v delovanje uredništev, kot so vam recimo konec septembra očitali stavkajoči novinarji?

Kot direktor TVS ne smem in ne morem posegati v delovanje uredništev. Če bi to naredil, bi seveda lahko takoj navedli en sam primer, pa tega ne storijo, ker takega posega ni bilo. V primeru stavke sem storil le to, kar je moja naloga. Poskrbel sem, da so se stvari izvajale zakonito. V času stavke so predstavniki sindikatov izjemno pritiskali na dnevnega urednika. Dobesedno ukazovali so mu, kaj bo v programu in česa ne. S tem so grobo prekoračili svoja pooblastila, kršili so večje število zakonov, napadli so avtonomijo uredništva …

Predvsem zadnje je zelo dvolično, saj so sami trdili, da vodstvo napada njihovo neodvisnost, v praksi pa so prav oni tisti, ki mirno kršijo profesionalne standarde, pritiskajo in dobesedno izsiljujejo vsebine, ki nimajo nobene zveze z novinarskim poročanjem, ampak so del njihove propagande.

Mene kot direktorja so zato zaposleni poklicali v uredništvo zaradi pritiskov stavkajočih. Ko sem prišel v uredništvo, sem takoj vsem prisotnim stavkajočim razložil, kaj veleva zakon. Kakšne pravice imajo stavkajoči in kakšne tisti, ki delajo. Stavkajoči namreč ne smejo ovirati tistih, ki želijo delati. Po mojih opozorilih so stavkajoči, tako kot zapoveduje zakon, odšli na svoja delovna mesta v svoje pisarne.

"Pritiski na dnevne urednike za objavo propagandnih sporočil so nezakoniti," poudarja Uroš Urbanija. Foto: Ana Kovač

Ko govorite, da so stavkajoči ovirali delo uredništva in posegali v njegovo neodvisnost, ste lahko bolj konkretni?

Hoteli so recimo odločati, katere novice in v kakšnem vrstnem redu bodo objavljene v informativnih oddajah ob 13. uri in 17. uri. Za zvečer pa so napovedovali, da ne bo informativnega programa. Da bo dobesedno tema na ekranih gledalcev, ki bi spremljali prvi program TV Slovenija. Želeli so tudi, da se kot del informativnih vsebin predvaja njihov propagandni spot. To pa je nezakonito iz večjega števila vidikov.

Propaganda vsebina se namreč ne sme predvajati znotraj informativnih programov.

Pritiski na dnevne urednike za objavo propagandnih sporočil so nezakoniti.

Omenil pa bi še to, da se za prikazovanje propagandnih sporočil niso dogovorili niti z marketinškim oddelkom TV Slovenija. Stavkajoči so torej hoteli brezplačno objavo svojega propagandnega spota, česar si nihče drug v državi ne more dovoliti.

Kako si predstavljajo novinarstvo in avtonomijo urednika, pa je lepo pokazala urednica na MMC Ksenja Tratnik, ki je prav tisti dan znotraj novičarskega dela objavljala propagandna sporočila. In to čeprav jo je urednik opozoril, naj jih nemudoma umakne. Še več. Te iste vsebine je samovoljno znova objavila. To pa lepo kaže na dejstvo, da nekateri na RTV ne znajo ločiti med oglasnim sporočilom in novinarskim prispevkom ter da ne razumejo, kaj pomeni delo urednika.

Včasih imam občutek, da nekateri v tej hiši celo menijo, da je RTV njihova zasebna lastnina in lahko delajo vse, kar želijo. Ker zakoni in pravila za njih ne veljajo.

Ali med vaše delovne obveznosti spada tudi pošiljanje opozoril pred odpovedmi zaposlenim, ki so med informativno oddajo, ki je bila predvajana v živo, prišli podpret svoje sodelavce?

Če nekdo ukrade kamero ali naredi karkoli drugega nezakonitega, sem se kot direktor dolžan odzvati. In vzpostaviti zakonito stanje. In vdor v studio je nezakonito dejanje.

Naj spomnim le na vdor Ladislava Trohe in njegovih somišljenikov v studio, zaradi česar je takratno vodstvo poklicalo policijo. Ta je razrešila problem. V pravnem smislu ni nobene razlike med tem, ali v studio vdre Ladislav Troha ali pa stavkajoči novinarji. Oboji se namreč sklicujejo na neke višje cilje.

Zaposleni ne morejo zlorabljati svojega položaja. Kakšen odziv pa mislite, da bi bil, če bi jaz stopil pred kamero sredi oddaje v živo in povedal svoje mnenje?

Kje pa je torej primerno mesto, da zaposleni izražajo svoje nezadovoljstvo? Ob tem bi dodal še podvprašanje, ali so to spletna družbena omrežja? Tudi proti vam velikokrat letijo očitki zaradi vaših objav na Twitterju.

Ravno danes sem imel pogovor na to temo. Na vsako neresnico, ki se pojavlja na spletu in ki jo pogosto širijo prav zaposleni na RTV Slovenija, sem se kot direktor dolžan odzvati. In vedno bom pojasnil, kakšna je v bistvu resnica. Če to kogarkoli moti, je to njegov problem. Ob tem je tudi pomembno, da se ohranja raven komunikacije. Kar pa nekateri – tudi na RTV – mešajo. Povedati resnico je dolžnost, biti žaljiv pa je najmanj nedostojno za zaposlene na RTV. Toda nekateri gredo še dlje – prepričani so, da lahko svoje sodelavce prek družbenih omrežij javno žalijo, ponižujejo, nad njimi izvajajo mobing.

Poglejte le profile posameznih zaposlenih na Twitterju in Facebooku. Grobo in nepošteno obračunavajo ne samo z vodstvom, temveč s sodelavci, kolegi.

Včeraj smo objavili krajši intervju s predstavnikom BBC, ki je komentiral tovrstno nastopanje v javnosti. Ogled svetujem vsem. Predvsem tistim, ki ne razumejo razlike med svobodo govora ter žalitvami in poniževanjem.

Kako lahko nekateri žalijo in javno ponižujejo ljudi, ki v pisarni sedijo le nekaj metrov stran, mi nikoli ne bo razumljivo.

"Na trgu iščemo najboljše novinarje," poudarja Uroš Urbanija. Foto: Ana Kovač

Ko ste prevzemali trenutno funkcijo, so mnogi opozarjali, da boste na RTV Slovenija zaposlili vse novinarje Nova24TV. Nekaj jih je že prišlo. Koliko novinarjev še nameravate zaposliti in po kakšnem ključu iščete nove kadre?

Na trgu iščemo najboljše novinarje. Ko sem nastopil mandat, je bilo ogromno očitkov o podhranjenosti informativnega programa in zato je iskanje novih kadrov postala ena izmed glavnih nalog. Del novinarjev smo prerazporedili znotraj hiše, nekaj pa smo jih poiskali na trgu. In vesel sem, da vsak novinar, ki je dober in zna delati, pride na RTV Slovenija.

Ravno te dni odmeva zaposlitev Ksenije Koren na RTV Slovenija. Korenova je sicer veliko let preživela v novinarstvu, vendar ji mnogi, tako kot vam, očitajo povezave s stranko SDS. Bo Korenova objektivno opravljala svoje delo?

Predvsem vem, da bo svoje delo opravljala profesionalno. Korenova ima za sabo bogato novinarsko kariero in ima toliko izkušenj, da se ji lahko ob bok postavi le malokdo v naši hiši. Vesel sem, da se je odločila, da se nam bo pridružila.

So pa mnogi seveda problematizirali njena pretekla delovna mesta. Vendar menim, da bi se v naši hiši najprej morali zamisliti nad novinarji, ki so trdili, da so neodvisni, nepristranski in objektivni, kasneje pa se je izkazalo, da nič od tega ni res in da je bil njihov cilj politična propaganda skozi javno RTV. Preveč novinarjev je šlo po tej poti, tako da že težko govorimo o izjemah, ampak prej o pravilu.

Prepričan sem, da bo prav Ksenija Koren bogatila naš program v informativnih oddajah. Želel bi si predvsem več ekskluzivnih zgodb, ki jih imamo žal premalo. Prepogosto le sledimo napovedniku Slovenske tiskovne agencije.

Aktiv novinarjev mi je pisal na temo zaposlitve Korenove, češ da ni primerna, zato sem jih prosil za seznam oseb, ki sicer izpolnjujejo vse pogoje, vendar jih na RTV Slovenija ne smem zaposliti, ker sumijo, da bi lahko bili blizu temu ali onemu. Odgovora do danes nisem dobil.

Vendar ste tudi vi sami prišli na RTV Slovenija skoraj neposredno z mesta direktorja Ukoma in mnogi vam tudi zaradi tega očitajo, da zato ne morete verodostojno in objektivno opravljati funkcije direktorja TV Slovenija. Kako odgovarjate na te očitke?

Položaj direktorja Ukoma je profesionalna in ne politična funkcija. Sam se nisem nikoli politično angažiral. Na mesto direktorja TV Slovenija sem se prijavil in ker sem izpolnjeval vse pogoje, sem bil na koncu tudi izbran. Očitki ne pijejo vode, če pogledate samo malo v preteklost. Mesto direktorja TV Slovenija so v preteklosti zasedali ljudje, ki so očitno prihajali iz politike. Recimo nekdanja poslanka. Da ne omenjam programskega sveta, ki ga je še desetletje po osamosvojitvi vodil zadnji šef partije Janez Kocjančič. V zadnjem desetletju pa so v programskem svetu bili vidni predstavniki stranke Socialni demokrati, recimo Jernej Pikalo.

To, da se danes politično pristranskost očita ljudem, ki so prišli na RTV v zadnjih treh mesecih, je veliko sprenevedanje.

"Ne gre samo za vprašanje objektivnosti, temveč ali novinarja res zanima resnica. Ali pa ga zanima predvsem, kako skozi prispevek posredovati svoje prepričanje, svojo agendo. In to je velika razlika med tistimi, ki novinarstvo dojemajo kot politični aktivizem, in tistimi, ki novinarstvo dojemamo kot iskanje resnice," pravi Uroš Urbanija. Foto: Ana Kovač

Kje je torej meja med politiko in novinarstvom? Ali v Sloveniji sploh obstaja?

Vsak novinar ima svoje prepričanje in svoje poglede na svet. In to ni problematično. Problematično pa je, če svoje politično prepričanje vsiljuje skozi vsak prispevek, ki ga pripravi za nacionalno RTV. Jaz od novinarjev pri oblikovanju prispevkov in informativnih oddaj pričakujem profesionalni pristop. Ne pa da so enaki dogodki predstavljeni različno. Lep primer je poročanje naše hiše o prvem velikem shodu proti tretji vladi Janeza Janše in o prvem shodu proti vladi Roberta Goloba. Razlik ne bi smelo biti. So pa bile. In to me žalosti, saj verodostojnosti ne izgublja le novinar, temveč tudi medijska hiša kot celota.

Ali pa zgodba tega tedna, za katero sem zahteval poročila vseh vpletenih. Poslanec Miha Kordiš je obtožil urednike na RTV, da so cenzurirali zgodbo o njegovi njivi, češ da se je izkazalo, da je bilo vse v redu. V sredo smo napovedali nadaljevanje zgodbe za četrtek. Žal pa te zgodbe v četrtek ni bilo. Če ima Miha Kordiš prav in se je ugotovilo, da je ravnal povsem zakonito, je nesprejemljivo, da se ta resnica na nacionalni TVS zamolči. Prav tako je nesprejemljivo, da morda kdo v tej hiši zamolči to isto zgodbo, če se je dokopal do drugačnih spoznanj glede Kordiševe njive. Konc koncev je to zgodbo odprla prav naša televizija, gledalci pa še do danes ne vemo, kaj je zdaj z osem tisoč evri, ki jih je Kordiš dobil od države.

Ali objektivnost sploh obstaja in ali je RTV Slovenija sploh lahko objektiven medij?

Ne gre samo za vprašanje objektivnosti, temveč ali novinarja res zanima resnica. Ali ga zanima predvsem, kako skozi prispevek posredovati svoje prepričanje, svojo agendo. In to je velika razlika med tistimi, ki novinarstvo dojemajo kot politični aktivizem, in tistimi, ki novinarstvo dojemamo kot iskanje resnice.

Vendar, ali ni "hudič vedno skrit v podrobnostih"? Za primer, poročanje iz Ukrajine. Ali ni velika razlika že, če novinar začne prispevek z besedami "danes je 236. dan od začetka ruske invazije na Ukrajino" ali pa "danes je 236. dan od začetka vojne v Ukrajini". Že formulacija nakazuje subjektiven pogled na dogajanje.

Seveda imamo tudi takšne težave.

Ukrajina ni napadla Rusije. Ukrajina ni agresor, temveč se brani. Z izbiro posameznih izrazov se lahko olepšuje stvari, ki so sicer vredne vsakega obsojanja. Ali pa še huje, uporablja se retorika ruske propagande. To je problem, ki bi se ga moral zavedati vsak novinar.

Foto: Ana Kovač

Ponovil bom vprašanje, ali je RTV Slovenija sploh lahko objektiven medij? Oziroma ali je sploh kdaj bil?

Jaz menim, da se številni novinarji trudijo delati profesionalno in korektno. Ampak žal se dogajajo tudi zlorabe. Omenil sem recimo poskuse med stavko. In take zlorabe mečejo slabo luč na našo hišo. Upam, da jih bo z vsakim dnem manj.

V tej hiši imamo eno težavo. Tudi sam sem začutil, da so določene osebe iz slovenskega javnega življenja nezaželene. Oziroma še huje, vrata so jim zaprta za nastope v vseh informativnih in drugih oddajah RTV Slovenija. In to je nedopustno.

Če kdo to zanika, naj se naredi samo seznam gostov, ki so bili v zadnjih desetih letih v Odmevih. In kolikokrat je bil gost v Odmevih urednik Mladine Gregor Repovž, kolikokrat pa urednik Požareporta Bojan Požar. Upam, da se v zadnjem času to le spreminja. Nekateri posamezniki imajo dnevni dostop do studia Odmevov.

RTV je javna televizija in bi morala odslikavati najširša mnenja različnih posameznikov, ne pa samo izbranih.

Sami ste že omenili prehode novinarjev v politiko. In spet nazaj. Zakaj to ni bolj sporno?

Prehodi novinarjev so zagotovo sporni. Ne more novinar danes biti neodvisen pri svojem poročanju, jutri pa vstopiti v politiko. Ali v poslanske klopi, ali postati predsednik politične stranke … S tem pade senca dvoma tako na njegovo delo kot na medij.

Da ne bo izpadlo, da se to dogaja samo v vaši medijski hiši. Zdajšnja evropska poslanka je le nekaj tednov pred najavo kandidature kot novinarka naredila intervju s takratnim predsednikom vlade in predsednikom politične stranke, ki jo je potem kandidirala. Kot ste že sami omenili, na vse njeno dotedanje poročanje je s tem padla senca dvoma. Kaj bi moral storiti njen delodajalec, torej medij? Ali bi morali izbrisati vse vsebine, ki so jih taki novinarji pripravili? Jih posebej označiti?

Predvsem bi moralo biti veliko več samorefleksije znotraj novinarskih vrst. Ko bomo dosegli točko, ko bosta obe novinarski društvi začeli opozarjati na tovrstne novinarske zdrse, pa ne mislim obsodbe osebe, temveč dejanj, potem bomo bližje boljšemu novinarstvu.

Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je prav zaradi te pristranskosti in popolne odsotnosti profesionalnih standardov v veliki meri izgubilo svojo kredibilnost. Če to želijo popraviti, bo treba trdo delati. Se pa bojim, da se DNS lažje preobrazi v politično stranko kot pa v profesionalno stanovsko organizacijo.

Vendar pa bi veliko lahko naredili tudi mediji sami. Pred meseci sem vašo hišo spraševal, ali se lahko zdajšnja poslanka Gibanja Svoboda Mojca Šetinc Pašek vrne na delovno mesto na RTV, in odgovorili so mi, da jo njeno delovno mesto čaka po preteku mandata. Se vam to ne zdi sporno?

Poslanko delovno mesto čaka zaradi zakona, ki to zapoveduje. Je pa to absurdno.

Čez štiri leta, če ne bo izvoljena, se lahko mirno vrne na RTV. In morda postane celo urednica notranje politike. In verjetno bo malo kritičnih glasov, ki bi trdili, da je to nesprejemljivo. Tudi nekdanja ministrica Majda Širca je po koncu svojega mandata prišla nazaj na RTV Slovenija in postala novinarka. Ali pa novinarka, ki je pred leti kandidirala na listi LDS in ni bila izvoljena, že dan po volitvah pa je želela nadaljevati svojo novinarsko kariero na RTV.

"Novinarstvo je v žalostni fazi razvoja. Novi mediji, kot so spletna družbena omrežja, so v veliki meri uničili tradicionalno novinarstvo. Številni novinarji so izgubili avreolo tistih, ki imajo edini dostop do informacij," pravi Uroš Urbanija. Foto: Ana Kovač

Kaj torej danes ostane novinarjem? Zakaj bi se sploh trudili biti objektivni, če lahko v zameno za "pravilno" poročanje dobijo funkcijo v slovenskem ali evropskem parlamentu, mesto v kabinetu pravosodnega ministra, mesto vodje PR podjetja v državni lasti … Kaj vi svetujete mladim novinarjem glede njihove karierne poti?

Novinarstvo je v žalostni fazi razvoja. Novi mediji, kot so spletna družbena omrežja, so v veliki meri uničili tradicionalno novinarstvo. Številni novinarji so izgubili avreolo tistih, ki imajo edini dostop do informacij.

Prihodnost novinarstva je svetlejša, kot je morda videti danes. Dočakali pa jo bodo le novinarji, ki se bodo držali profesionalnih standardov. Izpostavil bi lep primer zgodbe, ki smo jo naredili na RTV. V javnosti so se širile govorice, da je domačin iz Postojne pretepel dva migranta. Večina medijev je to zgodbo želela utišati oziroma o tem ni poročala. Kar je nedopustno in mi ni jasno, zakaj. In mediji so tako delali škodo vsem vpletenim v to zgodbo.

Naš novinar pa je zgodbo raziskal in se je pogovarjal z vsemi vpletenimi. Ugotovil je, da resnična zgodba ni taka, kot se širi po družbenih omrežjih. RTV je tako opravila svojo vlogo javnega servisa.

In zakaj menite, da se te zgodbe niso lotili drugi mediji?

Gre za problem slovenskega medijskega prostora, ki je izrazito neuravnotežen. Zato nekateri mislijo, da cenzura deluje. Celo Sandra Bašič Hrvatin je zagovarjala tezo prikrivanja stvari. In to je v popolnem nasprotju z nalogami demokratičnih medijev. Za slovensko demokracijo je nujno, da se v javnem prostoru spopadajo različne ideje, različna mnenja. Da imajo do javnega diskurza vsi enako pravico. V Sloveniji pa je 90 odstotkov medijev izrazito levo usmerjenih. Sicer obstajajo tudi nišni mediji, ki prinašajo drugačne ideje, vendar so premajhni, da bi lahko vplivali na celoten diskurz.

Mediji so četrta veja oblasti, vendar lahko svojo vlogo opravljajo samo takrat, ko so platforma za kresanje mnenj o vladajočih. Če tega ne opravljajo, lahko govorimo o napol demokratični državi. Sam večkrat opozarjam pred putinizacijo slovenskih medijev. Ko se ne sme več kritično pisati o vladi, ko predsednik vlade lahko pride na RTV in grozi celotnemu vodstvu, ko ministrica za kulturo pošilja medijsko inšpekcijo z nalogo pregleda vsebine posameznih oddaj … To vse je nedopustno. Mediji pa o tem ne upajo niti poročati, kaj šele da bi bili do takšnih nedemokratičnih ravnanj kritični.

In od tukaj, kjer smo danes, do putinizacije medijev je le še majhen korak.

"Glavni problem izhaja iz leta 1991, ko niti sodstvo niti mediji niso opravili s totalitarno preteklostjo. Ta senca totalitarizma se vleče vse do današnjih dni. Vmes so sicer bili kratkotrajni poskusi demokratizacije javnih medijev, ki pa so se z nastopom levih vlad vedno znova brutalno končali," meni Uroš Urbanija. Foto: Ana Kovač

Kaj pa še manjka do tega, kar vi imenujete popolna putinizacija medijev v Sloveniji?

Prvič, absolutni prevzem nadzora nad nacionalnim medijem. In to zdaj poskuša vlada Roberta Goloba. Spomnimo se, da je ob stotih dneh vlade Golob dejal, da so dosegli vse, kar so nameravali, razen prevzema RTV Slovenija. Ta izjava je nepredstavljiva za demokratični svet. Če bi katerikoli predsednik v demokratičnih zahodnih državah izjavil kaj takega, bi težko politično preživel. Pri nas pa je to mogoče.

Drugič, nekateri novinarji, celo iz RTV, prek družbenih omrežjih obtožujejo vladajočo koalicijo, da jih je pustila na cedilu. Novinarji so tisti, ki morajo vladajočim gledati pod prste, ne pa pričakovati pomoč od njih. Še več. Včasih so novinarji v odnosu do vlade trdili, da so psi čuvaji. Po nedavnem sklepu vlade z imenovanjem političnih predstavnikov, ki bodo branili interese posameznih novinarjev, pa očitno vlada čuva novinarje. Kar je res bizarno in sramotno za tiste novinarje, ki so na Gregorčičevo hodili s tovrstnimi prošnjami.

Veliko govorite o političnih pritiskih, ki so se po trditvah mnogo novinarjev pojavljali tudi v času prejšnje vlade. Posledično se je o dogajanju v Sloveniji veliko govorilo tudi v Bruslju, imeli smo celo obisk posebne komisije Evropskega parlamenta. Če so politični pritiski tudi danes tako hudi, zakaj se danes v Bruslju nič ne govori o tem?

Evropa je prav tako politično razdeljena kot Slovenija. Ko iz strokovnega diskurza prehajamo v politični diskurz, moramo pričakovati politične rešitve. Danes se ne pogovarjamo o tem, kako predsednik vlade brutalno poskuša posegati na RTV, čeprav se dogaja v javnosti, torej vsem na očeh. Namesto da bi reševali financiranje RTV, želijo samo zamenjati vodstvo.

In vzpostaviti nedemokratične prakse, ki so obstajale na RTV. Naj bo dovolj en primer. Se spomnite cenzure intervjuja z izraelskim veleposlanikom?

Veliko sva govorila o težavah slovenskih medijev. Kako pa smo se znašli tukaj, kjer smo zdaj?

Glavni problem izhaja iz leta 1991, ko niti sodstvo niti mediji niso opravili s totalitarno preteklostjo. Ta senca totalitarizma se vleče vse do današnjih dni. Vmes so sicer bili kratkotrajni poskusi demokratizacije javnih medijev, ki pa so se z nastopom levih vlad vedno znova brutalno končali.

Sam sem že večkrat izpostavil Slovensko tiskovno agencijo. Direktorico so zamenjali v treh mesecih, z odgovornim urednikom pa je novi direktor gospod Veselinovič brutalno obračunal in ga hudo bolnega po pol leta vrgel na cesto.

Kaj bi svetovali našim bralcem glede spremljanja medijev? Kako naj razumejo sporočila medijev, kako naj si ustvarijo čim boljšo sliko o dogajanju v Sloveniji in po svetu?

Večina ljudi seveda verjame temu, kar se poroča. Če bi res želeli priti neki resnici do dna, je treba spremljati različne medije z različnimi svetovnonazorskimi usmeritvami. Vedno pa se je treba vprašati, zakaj se o nekom sploh poroča. Kdo ima interes in kakšen je interes? Predvsem v primerih demoniziranja določenih oseb brez konkretnih dokazov. Se pa stvari spreminjajo predvsem zaradi spletnih družbenih medijev. Vse več manipulacij in drobnih neresnic, ki se pojavljajo znotraj MSM-medijev, se razkrinka ravno prek spleta.

Ker ste ravno omenili demoniziranje oseb. Tudi vi ste od leta 2020 spet tarča drugače mislečih medijev. Ne zanima me, ali je demoniziranje upravičeno ali ne, temveč kako to preživljate? Zakaj prevzemate funkcije, za katere veste, kaj prinašajo s sabo?

Velikokrat me vprašajo, zakaj to delam. Odgovor je vedno enak. Če sem sprejel neko funkcijo, sem sprejel tudi odgovornost. Delam tisto, kar mislim, da je prav. Pri Slovenski tiskovni agenciji bi lahko preprosto molčal in gledal stran, ko se je goljufalo zakonodajo, tako kot so to delali moji predhodniki. In imel bi mir, naredil pa seveda ne bi nič. Tako pa smo uredili financiranje STA. STA pa je začel izvajati svoje zakonske obveznosti in marsikateremu mediju, ki uporablja njihove storitve, je danes lažje. In zato lahko rečem: ni bilo vedno enostavno, toda danes bi naredil povsem enako. Stvari morajo biti zakonite.

Kmalu bomo volivci na referendumu odločali tudi o novem zakonu o RTV. Vas kaj skrbi za službo?

Mene ne skrbi za službo. Vsak, ki pride na tak položaj, se mora zavedati, da ga jutri morda več ne bo. Do tistega trenutka pa je treba svoje delo opravljati resno in profesionalno. Sem pa prepričan, da bodo državljani proti putinizaciji RTV, zato imam pred seboj še slaba štiri leta trdega dela. Da bo javna RTV res javna.

Novice Gruden, Prša, Svenšek in Vasev odgovarjajo Urbaniji: Objava stavkovnega sporočila je bila v javnem interesu

Novice Urbanija z zaskrbljenostjo piše Štruklju

Novice Nedostojne besede na Radiu Slovenija: primitiven izpad ali zgolj napaka?