SiolNET. Novice Slovenija
6,64

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ustavno sodišče razveljavilo del zakona o tujcih. Sodnik Jaklič spregovoril o pritiskih.

6,64

termometer

ustavno sodišče
Nove določbe so predvidele možnost sprožitve posebnega ukrepa, ki bi ob zaostrenih migracijskih razmerah omejil vstop tujcev v državo. Foto: STA

Ustavno sodišče je razveljavilo drugi, tretji in četrti stavek drugega odstavka ter tretji odstavek 10.b člena zakona o tujcih, je razvidno iz danes objavljene odločbe. Zahtevo za presojo ustavnosti člena, ki opredeljuje ukrep omejevanja vstopa tujcev v državo v zaostrenih razmerah, je vložil varuh človekovih pravic. Sodnik Klemen Jaklič pa je v odklonilnem ločenem mnenju spregovoril o nedopustnih pritiskih ostalih sodnikov.

državna meja Novice Neuradno: Ustavni sodniki razveljavili sporni člen zakona o tujcih

Neuradno je o razveljavitvi v četrtek poročala Mladina, Ustavno sodišče pa je danes to potrdilo. Novelo zakona o tujcih je državni zbor sprejel januarja 2017, veljati pa je začela 4. februarja. Nove določbe so predvidele možnost sprožitve posebnega ukrepa, ki bi ob zaostrenih migracijskih razmerah omejil vstop tujcev v državo. Da so razmere zaostrene, bi sicer ugotovil DZ z absolutno večino in tako aktiviral 10.b člen.

Skopi odzivi politike

V politiki so skopi odzivi na odločitev ustavnega sodišča, ki je razveljavilo del člena zakona o tujcih, ki onemogoča individualno obravnavo prosilcev za azil v času zaostrenih migracijskih razmer. Po mnenju Levice je to edino ustrezno. Odločitev sodišča je pozdravil Milan Brglez, ki je kot predsednik DZ in poslanec SMC ukrepu nasprotoval.

Prvak SNS Zmago Jelinčič pa je izpostavil, da bi "ustavno sodišče v prvi vrsti moralo ščititi slovensko državo in državljane". "Šele potem ko bi bilo to urejeno, naj bi se ukvarjalo tudi s pravicami tistih, ki so vdrli v našo državo, sprejemajo naše bonitete, ki pa jih ne znajo ceniti," je dejal in ocenil, da bi ta del člena v zakonu moral ostati.

Predsednik DeSUS Karl Erjavec je navedel le, da ne more komentirati, ker ni bral odločbe ustavnega sodišča. Predsednik SDS Janez Janša je na Twitterju zapisal, da je "leva večina" v ustavnem sodišču "razveljavila krizno varovalko v zakonu o tujcih ravno v času, ko nam zaradi Turkov spet grozi migrantsko begunski val. Izdajstvu in protislovenski politiki levičarjev ni konca". Druge stranke odločitve ustavnega sodišča za zdaj ne komentirajo.

Posebni ukrep iz omenjenega člena predvideva, da policija tujcu, ki ne bo izpolnjeval pogojev za vstop v Slovenijo, ne bo dovolila vstopa v državo, tujca, ki je nezakonito vstopil v državo in se na območju izvajanja ukrepov nahaja nezakonito, pa bo privedla do državne meje in ga napotila v državo, iz katere je nezakonito vstopil.

Sporni del zakona o tujcih dopušča zavračanje tujcev brez individualne obravnave. Določa namreč, da ne glede na določbe zakona, ki ureja mednarodno zaščito, policija namero tujca podati prošnjo za mednarodno zaščito zavrže kot nedopustno, če v sosednji državi članici EU, iz katere je tujec vstopil na območje Slovenije, ni sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, in tujca napoti v to državo. Pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

MNZ: Odločitev bomo spoštovali

Na ministrstvu za notranje zadeve so odločitev ustavnega sodišča pospremilo z besedami, da bodo odločbo spoštovali, najprej pa da jo morajo še preučiti. Brez komentarja za zdaj ostaja tudi nekdanja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Pod njenim vodstvom je bilo ministrstvo namreč predlagatelj sporne novele zakona o tujcih, ki je predvidela poseben ukrep omejevanja vstopa tujcev v državo v času zaostrenih migracijskih razmer. 

Ustavno sodišče je ugotovilo, da določbe posegajo v pravico iz 18. člena ustave, ki zagotavlja načelo nevračanja. Zavzelo je namreč stališče, da je zakonodajalec dolžan urediti postopek, ki omogoča učinkovito izvrševanje te ustavne pravice. Ureditev v drugem stavku drugega odstavka in v tretjem odstavku 10.b člena zakona o tujcih pa v času razglasitve posebnega pravnega režima ne zagotavlja dostopa do poštenega in učinkovitega postopka bodisi v sosednji državi članici EU bodisi v Sloveniji, v katerem bo posamezniku zagotovljena vsebinska presoja, da predaja ne more povzročiti dejanske nevarnosti, da bi se z zadevno osebo ravnalo nečloveško ali ponižujoče.

Država sme posameznika predati tretji državi brez presoje samo v primeru, če je tretja država varna. Vendar pa meddržavno zaupanje ne sme biti absolutno. Prosilec mora imeti možnost, da domnevo o varnosti tretje države izpodbije. V posameznem postopku mora imeti možnost dokazati, da tretja država zanj konkretno ni varna, piše sodišče. Tudi pri predaji posameznika drugi državi članici EU mora biti zagotovljena natančna in individualna presoja posameznikove situacije.

Varuh pozdravlja odločitev

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je pozdravil odločitev ustavnega sodišča Ustavno sodišče je pritrdilo stališču varuha, "da mora zakonodajalec pripraviti zakon tako, da so postopki popolnoma jasni, transparentni in utemeljeni, da ne more priti do kršenja človekovih pravic," je dejal Svetina.

Po njegovih besedah odločbe ustavnega sodišča niso še natančno proučili. "A po prvem pregledu lahko rečemo, da ustavno sodišče z današnjo sodbo sledi svojim stališčem od prej, prav tako stališčem Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) in tudi Sodišča Evropske unije, v katerih je jasno, da imajo države avtonomno pravico, kar se tiče regulacije vstopa in izgona tujcev iz svoje države, vendar morajo uvesti postopke, v katerih lahko organ neposredno odloča, ali bi bil človek izgnan v državo, kjer bi bil lahko podvržen nečloveškemu ravnanju," je povedal Svetina.

Poleg tega izpodbijani določbi tujcem, ki zatrjujejo, da zaradi njihovih individualnih okoliščin zanje sosednja država članica EU ni varna tretja država, omejujeta vrste in število okoliščin, s katerimi bi lahko navedeni tujci izpodbijali domnevo o varnosti sosednje države članice EU. Tretji odstavek namreč namero vložiti prošnjo za mednarodno zaščito, kadar bi zdravstveno stanje tujca očitno onemogočalo omenjeno ukrepanje ali kadar je tujec družinski član tujca, pri katerem ukrepanje ni mogoče. Izjema je določena tudi za mladoletnika brez spremstva.

Z razveljavitvijo omenjenega dela spornega zakonskega člena pa tudi določb, ki urejata pravno sredstvo zoper sklep o zavrženju, posledično ni več mogoče uporabiti. Zato je ustavno sodišče razveljavilo tudi tretji in četrti stavek drugega odstavka 10.b člena zakona o tujcih.

Sodnik Jaklič spregovoril o nedopustnih pritiskih ostalih sodnikov

Odločbo je ustavno sodišče sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval le sodnik Klemen Jaklič, ki je dal odklonilno ločeno mnenje. Sodnici in sodnika Matej Accetto, Dunja Jadek Pensa, Rajko Knez in Špelca Mežnar so dali pritrdilna ločena mnenja.

Jaklič je pojasnil, da je odklonilno ločeno mnenje zapisal že k prvotni odločitvi v tej zadevi, dne 26. 6. 2019. "Tista odločitev je bila nato kasneje formalno revotirana – svoj glas sem spremenil v glas proti odločbi, ker so me razlogi iz lastnega ločenega mnenja prepričali, da se z večino razhajam do te mere, da odločitvi ne morem pritrditi. Ob ponovnem glasovanju v zadevi sem torej glasoval odklonilno," je zapisal.

Klemen Jaklič Klemen Jaklič Foto: STA Jaklič je 27. septembra odklonilnemu ločenemu mnenju dodal še "Dodatek", v katerem sledi svoji prisegi, da bo ravnal po svoji vesti in kot samostojen, neodvisen sodnik.

V dodatku je zapisal: "Zato želim javnosti sporočiti, da je po moji odločitvi, da glasujem proti in po napisanem odklonilnem ločenem mnenju prišlo do nedopustnih pritiskov name, da bi spremenil vsebino svojega ločenega mnenja, kot tudi do ex post navajanja direktnih neresnic, da bi se nekateri kolegi pred javnostjo oprali kritike iz tega ločenega mnenja. Z javnim obelodanjenjem takega, v demokratični družbi nedopustnega početja s strani nekaterih kolegov, sem primoran zavarovati svojo sodniško neodvisnost. Name se je pritiskalo celo tako, da se mi je izven formalnih zasedanj sodišča kazalo različne vsebinske dele iz ločenega mnenja – moja temeljito in iskreno argumentirana stališča ter zaznave – ter sugeriralo, naj jih spremenim! Sugestije o kakršnemkoli spreminjanju vsebine ločenega mnenja sem najostreje zavrnil, saj gre v njej za resnične in temeljito argumentirane, četudi za večinsko stališče neugodne, zaključke in razkritja. Če bo za zavarovanje moje sodniške neodvisnosti, za kar sem pred državljani dal svojo prisego, potrebno, bom o podrobnostih tega dela pritiskov še javno spregovoril. Ko sem pritiske po spreminjanju vsebine ločenega mnenja v bran svoje sodniške neodvisnosti zavrnil, pa se neprimernosti niso končale. Kasneje, ko smo o tej zadevi ponovno formalno odločili (zgoraj omenjena revotacija), je sodnik Accetto poskušal očitke iz mojega ločenega mnenja relativizirati z napovedjo, da bo v svojem ločenem mnenju, ki ga bo šele pisal, polemiziral z navedbo iz mojega ločenega mnenja," je še zapisal sodnik Jaklič.

Accetto se je v pritrdilnem ločenjem mnenju k današnji odločbi res odzval na Jakličeve očitke, da je večina odločila "politično, pa tudi intelektualno podhranjeno, namesto pravno in intelektualno pošteno", ter da se večina želi izogniti bistvenemu vsebinskemu vprašanju. Izjave, ki jo je Jaklič navedel v podkrepitev navedb, se Accetto, kot navaja, z obravnave sam ne spomni, "predvsem pa ne drže, ki naj bi jo glede na očitek izpričevala".

Accetto se ni hotel izločiti ob odločanju glede referenduma o drugem tiru

Ustavni sodnik Jaklič je izpostavil tudi domnevno sporno ravnanje njegovega sodniškega kolega Accetta. Očita mu pritiskanje in laganje tudi ob zahtevi za njegovo izločitev ob odločanju glede referenduma o drugem tiru.

Ob tem je spomnil na Accettove navedbe v postopku, ko je pri odločanju o referendumu o drugem tiru Vili Kovačič zahteval njegovo izločitev, češ da je sodeloval s političnim vodstvom stranke SMC pri sestavljanju strankinega programa. Accetto je namreč zatrdil, da ni sodeloval pri nastajanju programa stranke SMC in da torej ni razloga za njegovo izločitev, zato ga sodniki takrat niso izločili. Toda Accetto po Jakličevih navedbah takrat ni govoril resnice. "In vedel je, da je ni. Pri nastajanju programa stranke SMC je namreč še kako sodeloval," je zatrdil.

Tudi korespondenca med Accettom in vidnimi člani SMC, ki jo je danes objavil Požareport, pritrjuje Jakličevim besedam, da je Accetto podajal dokaj obširne in podrobne pisne vsebinske predloge in razmisleke v procesu nastajanja strankinega programa. Jaklič, ki je bil očitno s korespondenco seznanjen že prej, izpostavlja, da je Accetto v dopisih tudi pojasnil, da se formalno v stranko sicer ne bo včlanil, bo pa njen "tihi podpornik".

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 21
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin