Ponedeljek, 4. 3. 2019, 18.04
5 let, 2 meseca
Ukradeni sendvič vas lahko stane tudi več kot tisoč evrov #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,38
9
Ukradeni sendvič je lahko veliko dražji, kot če bi ga plačali v trgovini.
Poslanec LMŠ Darij Krajčič je zaradi kraje sendviča v trgovini odstopil s funkcije poslanca DZ. Po naših informacijah je šlo za eno od Mercatorjevih trgovin, kjer pa poslanca niso prijavili policiji, saj ga niso zalotili med dejanjem samim. Ker trgovci tatvino prijavijo policiji ne glede na vrednost, se sendviča ne splača ukrasti, pravi strokovnjak za kazensko pravo - zaradi sodnega postopka vas lahko po denarnici udari več stokratnik vrednosti izdelka, trpi pa tudi ugled.
Krajčič, ki se je sicer v trgovino vrnil in sendvič plačal, je pozneje pojasnil, da pri dogodku ni šlo za krajo, ampak za družbeni eksperiment. Dogodek je obžaloval in se zanj opravičil, a nazadnje ga je prav ukradeni sendvič odnesel iz državnega zbora.
Ko trgovci primer predajo policiji, pregon prevzame državno tožilstvo in ga vodi po uradni dolžnosti, kot vsako drugo tatvino ne glede na vrednost,
Trgovci policiji prijavijo vsak poskus kraje
Kot pravijo pri Lidlu, vsako tatvino vzamejo skrajno resno, in kot določajo njihova interna pravila, vsako tovrstno kaznivo dejanje prijavijo policiji.
Tako storijo tudi v Mercatorju. "Varnostniki ali zaposleni na podlagi potrjenega suma kaznivega dejanja osebo zadržijo in pokličejo policijo, ki izvede nadaljnji postopek," pojasnjujejo.
Mercator policiji prijavi prav vsak nedvoumen poskus kraje, a o storilcih podatkov nima, zadevo v celoti predajo policiji.
Na tatove kdaj opozorijo tudi drugi kupci
Pri tatvinah gre za dva načina, pravijo pri Mercatorju. Ali tatu zalotijo, torej tatvino ugotovijo na kraju samem, ali pa gre za tatvine, ki jih ugotovijo naknadno po prazni embalaži. Pri primeru poslanca Darija Krajčiča naj ne bi šlo ne za eno ne za drugo, zato primera niso prijavili policiji.
Kot pravijo, veliko vlagajo v varovanje in stalno posodabljanje sistema varovanja. "Uporabljamo tako tehnično kot osebno varovanje, najbolj učinkovito pa poskuse kraj preprečujejo pozorni zaposleni. Ob tem lahko dodamo, da so kdaj tudi drugi kupci opozorili na sumljivo vedenje katere od oseb v trgovini, saj tudi drugi kupci predstavljajo dodatno varovalo. Načeloma se v polnih trgovinah namreč težje kaj izmakne. Lahko pa rečemo, da poskusov kraj v Mercatorjevih trgovinah ni veliko glede na število kupcev, ki naše trgovine obiskujejo," so še povedali.
Večinoma gre za poskuse kraj s klasičnim skrivanjem v žepe in pod obleko
V Mercatorju sicer kraje, glede na število trgovin in nakupov, niso pogoste, se pa dogajajo, so nam pojasnili. Pri tatvinah in poskusih tatvin gre na splošno za manjše izdelke večjih vrednosti, kot so na primer kozmetika, tehnični izdelki, galanterija, tudi sladkarije in podobno, so povedali.
"Zgodil se je tudi primer poskusa tatvine alkoholnih pijač in celo pršuta. Večinoma gre za poskuse kraj na klasičen način s skrivanjem izdelkov v žepe, pod obleko in podobno. To se dobro vidi tudi na posnetkih varnostnih kamer, ki se jih pregleda pozneje v postopku, zato je videonadzor zelo pomemben, ko gre za ugotavljanje namena," so nam povedali.
Tudi v Lidlu Slovenija se srečujejo s tako imenovano bagatelno kriminaliteto, torej s tatvinami predmetov manjše vrednosti. "Na leto imamo nekaj sto primerov tovrstnih dejanj. Odtujeno blago zajema tako prehrambne kot tudi neprehrambne izdelke," pravijo.
Kaj se zgodi, ko trgovec primer preda policiji?
Za male tatvine mora predlog za pregon najprej podati oškodovanec, potem pa pregon prevzame državno tožilstvo in ga vodi po uradni dolžnosti, kot vsako drugo tatvino ne glede na vrednost, pojasnjuje odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, specialist za kazensko pravo.
"V takih zadevah se lahko oškodovanec in obdolženec dogovorita, da v nadaljevanju oškodovanec odstopi od pregona, na primer če obdolženec škodo poravna ali če skleneta kakšen drug dogovor. To je ena izmed posebnosti pri malih tatvinah. Če pa gre za navadno tatvino, zgolj dogovor z oškodovancem ne bo zadostoval, da bi se tak postopek končal, ker pri navadni tatvini oškodovanec sam ne razpolaga s tem kazenskopravnim zahtevkom, temveč postopek vodi država v njegovem imenu," razlaga Kovačič Mlinar.
Za male tatvine mora predlog za pregon najprej podati oškodovanec, potem pa pregon prevzame državno tožilstvo in ga vodi po uradni dolžnosti, kot vsako drugo tatvino ne glede na vrednost, pojasnjuje odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, specialist za kazensko pravo.
Trgovine želijo s preganjanjem vseh tatvin delovati preventivno
Ali oškodovanec še nadaljuje s pregonom, je čisto odvisno od poslovne odločitve ali politike oškodovanca, pove odvetnik.
"Običajno so to trgovine, ki imajo politiko, da vsako kaznivo dejanje, vsako tatvino prijavijo in tudi preganjajo, ker skušajo s tem delovati preventivno. Nekateri oškodovanci privolijo v poravnave, nekateri pa zaradi negativnih učinkov na druge tega ne počenjajo," je povedal Kovačič Mlinar.
Od sendviča za dva evra do zelo visokih stroškov sodnega postopka
"Taki postopki znajo biti enako dolgotrajni, kot če gre za neko večjo tatvino, saj v kazenskem pravu velja, da je treba vsakomur z gotovostjo dokazati krivdo. To pomeni, da je treba izvajati enake dokaze ne glede na vrednost, torej zaslišanje prič, obdolženca, postopek je skoraj enak, kot če gre za neko tatvino večje vrednosti," pojasni Kovačič Mlinar in doda, da je to v določeni meri obremenjujoče tudi za kazenskopravni sistem.
Iz tega sledi, da če bi nekdo ukradel sendvič oziroma drugo stvar majhne vrednosti, bo moral poleg škode poravnati še visoke sodne stroške. "To se bo najverjetneje zgodilo. Ne le, da bo moral plačati vrednost te stvari, temveč bodo tu še stroški sodišča, nasprotna stranka si lahko omisli svojega odvetnika in bo moral kriti tudi stroške oškodovančevega odvetnika, tu se lahko nabere tudi večstokratnik originalne škode," pojasnjuje odvetnik.
Ne le visoki stroški na sodišču, škodo utrpi tudi ugled
Če kaznivo dejanje storijo tuji državljani, sodišče običajno uvede pripor, pojasnjuje Kovačič Mlinar. Opisal je primer prijave po uradni dolžnosti, v katerem so državljanke Romunije pri enem od trgovcev ukradle nekaj malih prehrambnih izdelkov.
"Sodišče je odredilo pripor. Sledila je obravnava, kjer so se sicer z oškodovancem dogovorili za poravnavo, a stroški so bili nato višji od tisoč evrov," je povedal.
Ob tem odvetnik opozarja, da so vse obravnave tudi javne in objavljene na spletni strani sodišča. "Vsakdo lahko pogleda, kdo je storil kakšno kaznivo dejanje oziroma kaj se komu očita, tako da lahko trpi tudi ugled, ne gre le za sam strošek," dodaja odvetnik.
9