Petek, 20. 12. 2019, 7.48
4 leta, 4 mesece
Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja vse bližje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,00
3
Državni zbor je na četrtkovi seji za tretjo obravnavo pripravil predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katerim bi ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje in uvedli obvezni pavšalni prispevek v višini 29 evrov. Enako kot na matičnem odboru je DZ predlog nadgradil z dopolnili.
Novelo zakona je vložila Levica, parlamentarni odbor za zdravstvo pa je zakonski predlog z dopolnili koalicije bistveno spremenil. S predlogom uvedbe obveznega pavšalnega prispevka v enaki višini 29 evrov za vse zavarovance so namreč povozili idejo Levice, ki je želela izpad dohodkov ob ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nadomestiti z dvigom prispevnih stopenj.
Več dopolnil so v koalicijskih vrstah vložili tudi pred današnjo drugo obravnavno na seji DZ. Štirim koalicijskim strankam brez DeSUS je uspelo z dopolnilom spremeniti vsebino, ki določa pravice do zdravstvenih storitev. Kot so navedle v obrazložitvi, je bilo treba drugače strukturirati določbo zakona, ker ne bi bilo več delitve med obveznim in dopolnilnim zavarovanjem. Ob tem so zagotovile, da se ohranja enak obseg pravic iz zdravstvenega zavarovanja v primerjavi z veljavnim sistemom.
Morebitni primanjkljaj bo krit iz proračuna
Koalicijskim LMŠ, SD, SMC in SAB, torej tudi v tem primeru brez DeSUS, je prav tako uspelo z dopolnilom, ki umika določbo, da bi financiranje primanjkljaja, če bi ta nastal pri kritju stroškov zdravstvenih storitev, pokril proračun. Ministrstvo za finance namreč ves čas nasprotuje rešitvi, da bi ob primanjkljaju vskočil proračun.
SD je v novelo znova pokušala vključiti solidarnostno lestvico plačevanja prispevka, s katero pa ji tudi tokrat ni uspelo. Za je glasovalo 19 poslancev, proti pa 44. Prvič so s podobno rešitvijo poslanske kolege poskušali prepričati že na parlamentarnem odboru. SD je zagovarjala uvedbo obvezne dodatne dajatve, razdeljene v sedem dohodninskih razredov, od deset do 150 evrov. Druge koalicijske partnerice, ki podpirajo novelo, pa vpeljavo solidarnostne lestvice načrtujejo v naslednjem koraku.
Prispevek se bo uskladil enkrat letno
Prav tako je DZ izglasoval dopolnilo LMŠ, SMC in SAB, po katerem se obvezni pavšalni prispevek uskladi enkrat letno, in to 1. marca z rastjo povprečne bruto plače v preteklem letu po podatkih statističnega urada, in ne z indeksom cen življenjskih potrebščin, kot so predvideli sprva. Znesek prispevka bo po tem predlogu določil minister za zdravje, najpozneje februarja.
DZ je tudi prižgal zeleno luč dopolnilu, ki so ga predlagale LMŠ, SMC, SAB in SD, da se obvezni pavšalni prispevek prvič uskladi že v letu 2021, ko bi se novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju tudi začela uporabljati.
Na četrtkovi drugi obravnavi je tako DZ izglasoval skupaj 11 dopolnil, ki so prišla iz vrst koalicije. Zavrnil je omenjeno dopolnilo, ki ga je samostojno predlagala SD, in eno dopolnilo, ki ga je podpisala opozicijska NSi. Ta je predlagala, da se novela ne bi začela uporabljati leta 2021, ampak šele leta 2024.
Minister opozarja na pasti
V večurni razpravi so predvsem opozicijski poslanci predstavili številne pomisleke glede predloga novele, kritike je bilo slišati tudi iz koalicije, minister za zdravje Aleš Šabeder pa je opozoril na morebitne pasti. Kot je poudaril, podpira ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, vendar mora biti ta celovita in odgovorna ter zagotavljati stabilno financiranje zdravstvenega sistema.
V izjavi po koncu seje DZ je minister opozoril, da bo treba v tretjem branju na januarski seji v zakon vnesti še potrebna finančna varovala. Ministrstvo predlaga, da znova določijo varovalo, da bi proračun pokril morebitne presežke odhodkov nad prihodki v zdravstveni blagajni.
Do tega je sicer kritično finančno ministrstvo. Kot je dejal Šabeder, se morata z ministrom Andrejem Bertoncljem še dogovoriti in najti skupno rešitev, ki bo sprejemljiva tako za ministrstvo za zdravje kot za ministrstvo za finance in prinesla dovolj pomembno varovalo, da bo nov vir financiranja stabilen.
Izračuni glede finančnih posledic zakona so sicer različni. Minister je spomnil na ocene Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ministrstvo natančnih izračunov še ni dobilo, še vedno imajo opisno informacijo, da po izračunih zavoda manjka 70 milijonov evrov. "Treba se bo usesti in dobiti natančne izračune in vire, od kod so bili narejeni. Od ministrstva za finance pa izračunov doslej še nismo dobili," je povedal Šabeder.
3