Četrtek, 30. 8. 2018, 12.16
5 let, 7 mesecev
Ugotovljene nepravilnosti pri predsedniških volilnih kampanjah Pahorja in Šarca
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,21
Računsko sodišče je v ločenih revizijah pravilnosti financiranja volilnih kampanj za lanske volitve predsednika republike izreklo po dve mnenji s pridržki Listi Marjana Šarca (LMŠ), ki je organizirala Šarčevo kampanjo, in Dušanu Kumru, ki je organiziral kampanjo Boruta Pahorja. Odzivno poročilo je sodišče zahtevalo le od LMŠ.
V obeh primerih je bil cilj revizije izrek mnenja o pravilnosti poročanja in o pravilnosti poslovanja v skladu z zakonom o volilni in referendumski kampanji.
O pravilnosti poslovanja pri volilni kampanji Marjana Šarca je računsko sodišče LMŠ izreklo mnenje s pridržkom, ker je ugotovilo, da stranka na posebnem transakcijskem računu za volilno kampanjo ni zbrala vseh sredstev za plačilo stroškov volilne kampanje. Sodišče je ugotovilo, da je stranka s posebnega transakcijskega računa za volilno kampanjo poravnala stroške, ki niso bili stroški volilne kampanje, hkrati pa s tega računa ni poravnala vseh stroškov volilne kampanje, ker jih je plačala z rednega računa stranke.
Sodišče ugotovilo več nepravilnosti
Sodišče je ugotovilo tudi, da LMŠ prispevkov pravnih oseb, ki jih je pridobila v nasprotju z zakonom, ni v 30 dneh od prejema nakazala v humanitarne namene ter da v seznamu izdatkov v nekaterih primerih ni poročala pravilno.
Z ugotovitvami o pravilnosti poslovanja pri volilni kampanji so povezane tudi ugotovitve računskega sodišča, ki se nanašajo na pravilnost poročanja. Tako je sodišče tudi o pravilnosti poročanju LMŠ izreklo mnenje s pridržkom.
Sodišče je od LMŠ zahtevalo predložitev odzivnega poročila, ker stranka med revizijskim postopkom ni izvedla ustreznega popravljalnega ukrepa, saj skupnega zneska prispevkov pravnih oseb, ki so bili dani v nasprotju z zakonom o volilni in referendumski kampanji, ni nakazala v humanitarne namene. Gre za skupno 6.968 evrov.
LMŠ je sicer v poročilu o financiranju volilne kampanje izkazala zbrana sredstva v znesku 56.750 evrov in porabo v znesku 56.747 evrov. Kot je med drugim ugotovilo računsko sodišče, je stranka porabljena sredstva izkazala previsoko v skupnem znesku 3.236 evrov, prispevke, zbrane v nasprotju z zakonom, pa prenizko. Sodišče je med drugim ugotovilo, da stranka LMŠ na posebnem računu ni zbrala sredstev za plačilo stroškov volilne kampanje v skupnem znesku 5.425 evrov ter da je s posebnega računa poravnala stroške v skupnem znesku 2.924 evrov, ki niso bili stroški volilne kampanje.
Nepravilnosti so se pojavljale v stroških kampanje
Dušan Kumer, ki je organiziral volilno kampanjo zmagovalca drugega kroga lanskih predsedniških volitev Boruta Pahorja, je v poročilu o financiranju volilne kampanje izkazal zbrana sredstva v višini 40.530 evrov in porabljena sredstva v znesku 40.466 evrov.
Računsko sodišče je v reviziji med drugim ugotovilo, da je Kumer s posebnega transakcijskega računa za volilno kampanjo poravnal stroške v skupnem ocenjenem znesku 3.353 evrov, ki niso bili stroški volilne kampanje.
Računsko sodišče je tako Kumru o pravilnosti poslovanja izreklo mnenje s pridržkom. Poleg omenjenega je ugotovilo še, da prispevkov pravnih oseb, ki so bili zbrani v nasprotju z zakonom, ni v roku nakazal v humanitarne namene. Gre za znesek 940 evrov, ki ga je Kumer v humanitarne namene nato nakazal med revizijskim postopkom, zato računsko sodišče v tem primeru ni zahtevalo odzivnega poročila.
Računsko sodišče je glede na ugotovitve mnenje s pridržkom Kumru izreklo tudi o pravilnosti poročanja. Računsko sodišče je v revizijah obeh kampanj tudi ugotovilo znesek delnega povračila stroškov volilne kampanje, do katerega je upravičen organizator volilne kampanje.
Kot v poročilu navaja sodišče, se organizatorjem volilne kampanje za predsednika republike povrnejo stroški v višini 0,12 evra za vsak dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz revizijskega poročila računskega sodišča.
