nepremičnine
stanovanja
Ponedeljek, 27. 8. 2018, 10.48
6 let, 2 meseca
Kakšno stanovanjsko politiko bo začrtala Šarčeva vlada?
Šarec obljublja deset tisoč novih najemniških stanovanj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,36
22
Slovenija spada v sam vrh držav po deležu mladih, ki najdlje ostajajo pri svojih starših
"Slovenija stanovanjske politike sploh nima. Država ne poskuša regulirati ničesar. Dokler država ne bo namenila konkretnih sredstev za reševanje stanovanjske politike, se bo težko kaj spremenilo. To so temelji," je do aktualne stanovanjske politike kritična Tanja Baumkirher iz Mladinskega sveta Slovenije. Prihajajoča vlada obljublja, da bi v dveh mandatih lahko zagotovila 10 tisoč novih najemniških stanovanj.
Slovenija spada v sam vrh držav po deležu mladih, ki najdlje ostajajo pri svojih starših. V Mladinskem svetu Slovenije (MSS) kot ključni razlog navajajo to, da mladi pogosto nimajo druge izbire. Ne morejo si privoščiti niti nakupa niti tržnega najema stanovanja, ugotavljajo.
"Cene stanovanj v osrednji Sloveniji in na Obali so tako visoke, da si jih povprečen državljan, še posebno pa mlade družine, ne morejo niti privoščiti. Kot edina možnost jim tako preostaja najem stanovanja pod tržnimi pogoji, saj je tistih v javni lasti odločno premalo," opozarja Tanja Baumkirher, ki je v MSS zadolžena za stanovanjsko problematiko.
To ponazarja s primerom, ko je na razpis ljubljanskega stanovanjskega sklada za oddajo 30 stanovanj prispelo 400 prošenj mladih s stalnim bivališčem v Ljubljani.
LMŠ si bo prizadevala za 10 tisoč novih najemnih stanovanj
Kako bo prihajajoča vlada pod vodstvom Marjana Šarca poskušala rešiti stanovanjsko problematiko?
Iz stranke LMŠ so nam odgovorili, da je najprej treba evidentirati obstoječe zmogljivosti najemniških stanovanj za mlade, nato pa glede na to zagotoviti smiselne razpise prek stanovanjskega sklada, ki bodo resnično prilagojeni mladim in mladim družinam.
V strarnki LMŠ so mnenja, da mora država zagotoviti pogoje za delovanje stanovanjskih zadrug, stanovanjski sklad pa mora začeti ponujati tako imenovano možnost rent & buy, ki bo širše in lažje dostopna.
"Smo tudi mnenja, da mora država zagotoviti pogoje za delovanje stanovanjskih zadrug, stanovanjski sklad pa mora začeti ponujati tako imenovano možnost rent & buy (najemi, nato pa odkupi), ki bo širše in lažje dostopna. Sicer je nujno, da se politika stanovanjskega sklada preusmeri v gradnjo javnih najemnih stanovanj (cenejših stanovanj), število najemnih stanovanj za mlade pa se tako poviša na 10 tisoč (cilj, ki bi ga želeli doseči v predvidoma dveh mandatih)," so odgovorili iz LMŠ. Vse to so po njihovih trditvah zapisali tudi v koalicijsko pogodbo.
"Stanovanjske politike država sploh nima"
Baumkirherjeva kot največjo težavo vidi v tem, da Slovenija trenutno stanovanjske politike sploh nima. "Država ne poskuša regulirati ničesar. Niti nima dovolj lastnih najemniških stanovanj za ranljive skupine, niti ne vlaga v gradnjo novih. Dokler država ne bo namenila konkretnih sredstev za reševanje stanovanjske politike, se bo težko kaj spremenilo. To je temelj. Malo smo sicer računali na sredstva od uvedbe davka na nepremičnine, a na koncu od tega ni bilo ničesar," je do ravnanja države kritična Baumkirherjeva.
Stanovanjska politika zadeva široko področje stanovanjske problematike, od najemnih razmerij, stanovanjske gradnje do nepremičninskega trga. S stanovanjsko politiko bi morala država izboljšati dostopnost do vseh vrst stanovanj in zagotoviti primerne finančne pomoči pri uporabi stanovanj tistim, ki stroškov ne zmorejo plačevati sami.
Pomemben cilj stanovanjske politike je doseči ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem po stanovanjih tako, da bo zagotovljeno zadostno število stanovanj, namenjenih za nakup ali najem, ter spodbujati stanovanjski trg in njegove koristne razvojne učinke. Še zlasti pa z ustrezno stanovanjsko oskrbo pripomoči k varstvu družine, starejših in invalidnih oseb ter drugih ranljivih skupin prebivalstva.Poudarja, da na najemniškem trgu primanjkuje neprofitnih stanovanj, zato se mladi pri najemanju stanovanj na trgu pogosto srečujejo tudi s kršenjem pravic oziroma živijo v neustreznih razmerah.
Mladi najemniki so v Ljubljani pogosto prisiljeni poiskati drugo in dražje stanovanje, saj je oddajanje prek spletnih platform za lastnike donosnejše.
"Zasebni najemodajalci zaradi večjih zaslužkov prek spletnih platform Airbnb ali Bookinga najemnikom v Ljubljani v zadnjem času vse pogosteje ne podaljšujejo pogodb," ponazarja Baumkirherjeva. Mladi so tako prisiljeni poiskati drugo in dražje stanovanje.
Zaradi prekarnih oblik dela mladi ne dobijo posojila
Zaradi nizkih dohodkov in prekarnih oblik dela je mladim dostop do posojila praktično onemogočen, četudi bi obroke posojila zmogli plačevati. Tisti, ki imajo možnost stanovanjsko vprašanje reševati z nadgradnjo ali predelavo obstoječih objektov, pa se srečujejo z dolgimi administrativnimi postopki in visokimi administrativnimi stroški (npr. komunalni prispevek), poudarjajo v MSS.
MSS zato novi vladi predlaga, da za gradnjo najemniških stanovanj nameni več javnih sredstev oziroma vsaj 0,5 odstotka BDP. Država naj zagotovi sistemski vir za trajnostno zagotavljanje najemniških stanovanj, z neprofitno oddajo ali ustreznim stanovanjskim dodatkom pa naj se mladim zagotavlja enake možnosti za najem. Zahtevajo, da se do leta 2022 podvoji fond trajno najemniških stanovanj.
Država bi morala po mnenju MSS zagotoviti pogoje za delovanje stanovanjskih zadrug oziroma organizacij, ki želijo trajno zagotavljati najemniška stanovanja in prevzemati poroštvo za stanovanjska posojila pri državljanih, ki z nakupom prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje in jih zaradi prekerne oblike zaposlitve ne morejo pridobiti. Država naj iskalcem prvega stanovanja zagotovi možnost najema z možnostjo poznejšega odkupa in sofinancira stroške gradnje oziroma predelave obstoječih objektov, še predlagajo.
22