Ugotovitve protikorupcijske komisije zahtevajo ukrepe

Poročilo komisije za preprečevanje korupcije za leto 2010 kaže, da je v Sloveniji največja težava sistemska oz. institucionalna korupcija, katere dolgoletni razvoj je razkrila gospodarsko-finančna kriza. Prav tako pa v komisiji ugotavljajo, da so nekatera podjetja z državo poslovala zlasti v mandatih vlad Antona Ropa in Boruta Pahorja, druga pa v mandatu vlade Janeza Janše.

Zares se zaveda negativnih družbenih posledic V poslanski skupini Zares se zavedajo tveganj oziroma negativnih družbenih posledic, ki jih prinaša politična in sistemska korupcija. Sprejetje nekaterih ukrepov in zakonov, kot je nov zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ter priprava drugih aktov po mnenju vodje poslanske skupine Franca Jurija odpravljata večino dejavnikov tveganja za politično in sistemsko korupcijo.

Nabor ukrepov, ki omogočajo učinkovit boj zoper korupcijo, bo tako po njegovih ocenah kmalu zadovoljiv. Obenem pa je izrazil pričakovanje, da bo vlada izsledke in opozorila protikorupcijske komisije resno preučila in ustrezno ukrepala.

Vlada je preveč vpletena v koruptivne zgodbe Po mnenju predsednika DeSUS Karla Erjavca je glede na povezave ljudi iz kabineta predsednika vlade z nekaterimi podjetji in na nekatere sumljive posle ministrov, ki odmevajo v javnosti, takšna ocena protikorupcijske komisije kar objektivna. "Mislim, da je eden od razlogov, da je zaupanje ljudi padlo, tudi v tem, da je bila ta vlada preveč vpletena v razne koruptivne zgodbe, ki se pa niso razčistile," je dejal.

Po njegovem mnenju bi morala ravno protikorupcijska komisija bolj natančno preveriti takšna podjetja, ki se jim promet poveča ob oblikovanju nove vlade. "Tu je povsem jasno, da gre za nek klientelizem in za neke povezave," je poudaril Erjavec, ki je prepričan, da bi morali takšne stvari takoj preiskati in v kali zatreti.

SLS: Korupcija je ključni problem naše države Kot je poudaril vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik, v SLS že dlje časa opozarjajo, da je sistemska korupcija ključni problem naše države. Zakon o javnih naročilih je po njegovih navedbah popolnoma neuporaben oziroma problem s svojimi določbami še podpira, saj je očitno, da "omogoča vračanje uslug".

Po mnenju SLS je zato nujna sprememba financiranja političnih strank - te bi se morale v celoti financirati izključno iz državnega proračuna, z enakopravnejšim financiranjem pa bi bilo zagotovljeno demokratično delovanje države.

Ugotovitvam morajo slediti ustrezni ukrepi Predsednika SNS Zmaga Jelinčiča ugotovitve komisije niso presenetile, saj "že od prvega 'tajkunsko-korupcijskega' škandala ob izgubi Smelta leta 1992 dalje ni prihajalo do nobenih prijav, preiskav oziroma sankcioniranj". SNS je po njegovih besedah stalno opozarjala na zakonodajo, ki je bila prirejena za legalizirano goljufanje in legalizirane tatvine pod takimi ali drugačnimi imeni, "vendar so nas vedno utišali". Zato Jelinčič upa, da bodo ugotovitvam komisije sledili tudi ustrezni ukrepi.

Po Jelinčičevem mnenju je način poslovanja države s podjetjem, ki so ji blizu, posledica "nezrelosti večine slovenskih politikov, ki so povečini vstopili v politično življenje brez premoženja". Zato je bilo treba poplačati različne usluge, "seveda pa je bilo to plačevanje uslug dvosmerno, tako da je iz majhne pipice konstantno kapljalo v privatne žepe".

Poročilo po mnenju poslanske skupine LDS jasno kaže, na katerih področjih so spremembe potrebne in kakšne te spremembe morajo biti. Kot so pojasnili, je ocena komisije na mestu in mora služiti kot "budnica za vse institucije v tej državi". "Zgolj spremembe na zakonodajni ravni ne bodo in ne morejo spremeniti dane situacije", so poudarili.

Odziv SD in SDS na poročilo protikorupcijske komisije še pričakuje.