Četrtek, 23. 7. 2020, 16.07
3 leta, 9 mesecev
Trgovine bodo lahko ob nedeljah spet odprte
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,25
71
Vlada je na današnji seji odpravila določitev minimalnega obratovalnega časa trgovin in odpravila prepoved obratovanja trgovin ob nedeljah. Vlada je odlok danes objavila v uradnem listu, veljati pa začne 24. julija. Nočni klubi in diskoteke ostajajo zaprti.
Vlada je danes sprejela spremembo Odloka o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, s katero se odpravi določitev minimalnega obratovalnega časa in odpravi prepoved obratovanja trgovin ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dneh. S tem se trgovcem znova omogoči, da obratovalni čas določijo v skladu s svojo poslovno odločitvijo.
Eden od ukrepov v obdobju epidemije
Eden od ukrepov, ki so bili sprejeti v obdobju epidemije novega koronavirusa, je bil tudi zaprtje trgovin ob nedeljah in praznikih.
V državnem zboru so poslanci in poslanke ta mesec sicer na predlog Levice obravnavali novelo zakona, po kateri bi bile trgovine, razen nekaterih izjem, ob nedeljah in praznikih zaprte tudi po koncu epidemije. Dokončno glasovanje o tem predlogu bodo poslanci opravili na seji septembra.
Vlada sicer predlogu nasprotuje, saj meni, da je v tem trenutku ključno osredotočanje na zagon gospodarstva in ohranjanje delovnih mest. Trgovski sindikati pa na drugi strani menijo, da bi zaprtje ugodno vplivalo na zaposlene, na gospodarstvo pa ta poteza ne bi imela tolikšnega vpliva.
Nočni klubi in diskoteke ostajajo zaprti
Še vedno pa ostajajo zaprti nočni klubi in diskoteke, je po seji sporočila vlada.
Nošenje maske in razkuževanje rok še vedno obvezno
Vlada pod vodstvom Janeza Janše je danes prav tako podaljšala veljavnost odloka o obveznem nošenju zaščitnih mask ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza v zaprtem javnem prostoru ter obveznega razkuževanja rok.
Levica namerava jeseni preprečiti "izigravanje referendumske volje"
Odločitev vlade je po mnenju Levice sol na rano 30.000 zaposlenim v trgovini. "Vladajoča politika je pokazala, da je zmožna 17 let zavlačevati z na referendumu izraženo voljo," so navedli in poudarili, da bodo jeseni ob nadaljevanju obravnave njihovega predloga poskušali doseči zaprtje. "Spomnimo, da bi lahko bile trgovine ob nedeljah zaprte že od avgusta dalje, v skladu s prvotnim predlogom Levice, ki mu je bila obljubljena podpora absolutne večine poslancev. To se ni zgodilo, ampak je bilo odločanje prestavljeno na jesen - po zaslugi škodljivega amandmaja, pod katerega se je podpisala mešana skupina poslancev na čelu s SMC, SAB in SDS," so po poročanju STA navedli v Levici.
Vlada ministrstvom naložila odlog nenujnih izdatkov
Vlada je danes sprejela usmeritve za pripravo predloga rebalansa državnega proračuna za leto 2020, ki ga je spričo nepričakovanih izdatkov ob epidemiji covida-19 napovedala že pred nekaj meseci. Ministrstvom je naložila pripravo ukrepov za omejitev rasti oz. znižanje izdatkov, predvsem v smeri odložitve izdatkov, ki niso nujni.
Rebalans je potreben, ker epidemija covida-19 zahteva višji obseg proračunskih izdatkov. Za financiranje teh izdatkov zdaj vlada porablja prihranke, prerazporeditve z drugih postavk ter dodatne dolžniške vire financiranja, so po seji vlade sporočili s finančnega ministrstva.
Zgornja meja dovoljenih izdatkov državnega proračuna v letu 2020 je v skladu s proračunom, ki ga je DZ sprejel novembra lani, določena pri 10,36 milijarde evrov, prihodkov pa naj bi se v državno blagajno steklo 10,77 milijarde evrov. A zaradi financiranja ukrepov ob epidemiji je že jasno, da proračun tega leta ne bo končal z presežkom, prav tako so na ministrstvu za finance danes zapisali, da za leto 2020 veljajo izredne okoliščine, ki dovoljujejo začasno odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ.
Bodo pa ministrstva v skladu z današnjim sklepom vlade pripravila nabor ukrepov za omejitev rasti oz. znižanje izdatkov. To naj bi po besedah ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka storila še v juliju, predlog rebalansa pa naj bi bil nato pripravljen do konca avgusta.
Minister za zdravje Tomaž Gantar kaj veliko možnosti za prihranke na svojem resorju ne vidi. "Zdravstvo samo ne razpolaga z zelo velikimi sredstvi, tako da velikih možnosti za prerazporeditve znotraj ministrstva nimamo," je dejal na novinarski konferenci, na kateri so predstavili aktualno stanje glede koronavirusa. Je pa opozoril, da bo treba dodatna sredstva zagotoviti zdravstveni blagajni, in to tako zaradi posledic epidemije kot tudi zaradi nekaterih anomalij, ki so se nakopičile v zdravstvenem sistemu. To pa se mu zdi v času, ko se Slovenija sooča s padcem obsega bruto domačega proizvoda, zagotovo velik izziv.
Vendar pa je Gantar prepričan, da javnega zdravstvenega sistema brez teh dodatnih sredstev ne bo mogoče reševati. "In nenazadnje je za učinkovito odzivanje na epidemijo potreben finančno stabilen zdravstveni sistem," je dodal.
Ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju se zdi priprava rebalansa poseben izziv. "Že s prevzemom ministrstva v marcu sem dobil slabih 300 milijonov evrov manka na mojih proračunskih postavkah, drugi izziv pa je, da se je ob zdravstveni krizi pojavila tudi socialna kriza," je dejal. Povečalo se je namreč število brezposelnih ter upravičencev do socialnih transferjev in drugih oblik pomoči, zato so se odhodki ministrstva povečali. "Vsekakor bomo v skladu z izhodišči za rebalans pregledali vse možnosti, kje je mogoče kakšne obveznosti morda prestaviti v naslednja leta," je dejal Cigler Kralj.
Da je treba pregledati odhodke, ki niso nujni, se strinja tudi Vizjak. "Učinki epidemije na prihodke države so ogromni in posledično se moramo odgovorno obnašati," je dejal. A hkrati je treba zagotoviti denar tudi za nekatere nujne zadeve, z njegovega področja denimo za upravljanje vodotokov.
Tako Cigler Kralj kot Vizjak sta spomnila na sredstva, ki so Sloveniji na voljo iz skupnega evropskega proračuna. "Zavedam se odgovornosti, da čim več tega denarja, ki bo na voljo usmerimo v pokritje stroškov, ki so nastali zaradi epidemije," je dejal minister za delo.
Na okoljskem ministrstvu bodo poskusili evropska sredstva izkoristiti za nujne investicije, zlasti v vodooskrbo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, varstvo pred visokimi vodami in ravnanje z odpadki, razmišljajo tudi o digitalizaciji prostorskih podatkov na enem mestu. "To pa pomeni manjši pritisk na integralna sredstva," je dejal Vizjak. (STA)
71