Trenutna politika vojne proti drogam "zgolj pesek v oči"

V času, ko v Urugvaju razmišljajo o tem, da bi kot prva država na svetu nadzorovali pridelavo konoplje in njeno prodajo končnim kupcem, se vse več držav posameznikov in organizacij sprašuje o smotrnosti zdajšnje vojne proti drogam.

Urugvaj kot prva država z nadzorom celotne verige proizvodnje in prodaje marihuane? Po državah Latinske Amerike, ki se dnevno spopadajo s številnimi žrtvami v vojni s trgovino z mamili, postajajo vse glasnejši glasovi k vsaj delni liberalizaciji področja nekaterih mehkih drog. V Urugvaju so v spodnjem domu tako že sprejeli predlog takšnega zakona.

V zvezi z omenjeno problematiko se je oglasil tudi nekdanji generalni sekretar Združenih narodov Kofi Anan, ki je za CNN zapisal, da se kljub očitni neuspešnosti boja zoper trgovino z drogami številnim (voditeljem) še naprej upira misel na novejše in bolj pragmatične pristope k reševanju teh vprašanj.

Ob tem Anan skupaj z nekdanjim brazilskim predsednikom Fernandom Henriquejem Cardosom poziva svetovne vlade, naj uvedejo bolj humane in učinkovite načine za nadzor in regulacijo drog. "Predlagamo, da se kriminalizacija trgovine z drogami nadomesti s pristopom, ki bo v svoj ozir vzel vidik javnega zdravstva," sta zapisala.

V ZDA prvič večina vprašanih za legalizacijo marihuane Premiki pa se ne dogajajo zgolj v nekaterih južnoameriških državah in Evropi. Tudi v ZDA se zvezne države, ki so še do nedavnega veljale za najbolj zagrizene predstavnice prohibicije razmišljajo o novih pristopih in politikah. Morda gre to tudi pripisati dejstvu, da se je javno mnenje v državi prvič v zgodovini prevalilo na stran legalizacije trgovine z marihuano.

Kako pa je s tem v Sloveniji? Povprašali smo Dareta Kocmurja, iz društva za zmanjševanje škode zaradi drog, Stigma. Kot je dejal, represiven odziv na porabo prepovedanih drog pomeni prav izgubo kontrole nad tem področjem. Po njegovem so posledice takšnega odziva širjenje črnega trga, bolezni, socialno obubožanje in kriminalizacija uporabnikov ter na drugi strani večanje dobičkov velikih preprodajalcev.

Kocmur: Za zdajšnjo prohibicijo najbolj zainteresirane prav kriminalne združbe Po mnenju Kocmurja je namreč paradoksalno to, da je za zdajšnjo prohibicijo, katere se vladne politike tako oklepajo, najbolj zainteresiran prav organiziran kriminal, ki lahko samo na tej podlagi kuje svoje dobičke. "Zgodovina vojne proti drogam kaže točno na to. Ta politika ne pelje nikamor. Posamezni uspehi z razbitjem kartelov ali zaseženih drog so zgolj pesek v oči, saj sistem deluje naprej, le akterji se zamenjajo."

"Dekrimininalizacija ne pomeni samo 'mehkejše' politike do drog, temveč predvsem racionalen ukrep, ki ima za posledico tudi vpeljavo dejanskega nadzora, ki ga v prejšnjem primeru nimamo," pravi sogovornik in dodaja: "Pri vprašanju dekriminalizacije marihuane ne gre samo za to, da spravimo pod nadzor določen del trga z drogami, s tem ne naredimo samo tega, temveč ima učinek tudi v razdelitvi trga z drogami pri tistih, ki uporabljajo predvsem marihuano. S tem ukrepom odjemalci marihuane ne prihajajo več v stik s tistimi preprodajalci, ki nudijo tudi kaj drugega."

"Edino dekriminalizacija omogoča dejanski nadzor" Kocmur gre še dlje, saj pravi, da je v globalnem oziru še vedno najbolj smotrno dekriminalizirati vse droge, ki so v zgodovini najbolj prepoznavne in prisotne. "Edino dekriminalizacija omogoča dejanski nadzor. Modeli dekriminalizacije uporabe različnih substanc pa se seveda morajo med seboj razlikovati." Določen model dekriminalizacije, ki bi lahko veljal npr. za marihuano, po njegovem ne more biti uporaben tudi kot model za dekriminalizacijo uporabe heroina. Vendar ta, kot pravi Kocmur, ni nemogoča. "Dokaz je izkušnja Švice, kjer imajo tudi heroin v večji meri pod nadzorom ("heroin na recept"), ki omogoča nadzorovano rabo brez vrstniške preprodaje, obenem pa uporabnike premesti iz okvira delovanja črnega trga."