Petek, 30. 10. 2020, 12.50
4 leta
Toplak: Ustavno sodišče je doseglo novo dno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,10
37
Informacijska pooblaščenka je v primeru, ko je profesor Jurij Toplak ustavno sodišče prosil za kopije zahtev za oceno ustavnosti, ki so jih vložili drugi državni organi, odločila v prid Toplaku in povozila odločitev ustavnega sodišča ter zapisala, da gre za "nedopustno omejevanje človekovih pravic". Profesor Jurij Toplak meni, da je ustavno sodišče "doseglo novo dno", gre pa le za posledico sodbe vrhovnih sodnikov Petra Goloba in Erika Kerševana, ki jo označuje za eno najbolj škodljivih in nevarnih sodb.
Po ustavi so sodbe javne, sojenja javna in postopek dostopa je bil hiter in učinkovit. Kdor je pred majem 2020 prosil za kopijo sodbe po elektronski pošti, jo je dobil. Če je ni, je imel na voljo hiter in brezplačen postopek pri informacijski pooblaščenki.
Maja 2020 je vrhovno sodišče v zadevi, ki sploh ni obravnavala javnosti sodb, ampak tožilske spise in ovadbe, odločilo, da sodni spisi niso več v sistemu ZDIJZ in sistemu informacijske pooblaščenke. Peter Golob je predsedoval senatu, Erik Kerševan je bil poročevalec in Brigita Domjan Pavlin članica. Profesor Jurij Toplak opozarja, da sodba vsebuje neresnice, na primer to, da "so sodne odločbe tudi sicer javno objavljene na spletnih straneh sodišč".
"To je ena najškodljivejših sodb v zadnjem desetletju," dodaja. "Njena posledica je netransparentnost sodstva."
Sodišča kopije sodb zavračajo od maja
Od maja 2020 sodišča zavračajo dostop do kopij sodb in se sklicujejo na sodbo vrhovnega sodišča. Sodbe so, z izjemo sodb vrhovnega in upravnega sodišča, javne samo še na papirju, majhen del sodb višjih sodišč je na spletu. Tiste, ki želijo dostop do preostalih sodb in sklepov, sodišča napotijo na neznane dolgotrajne postopke zunaj sistema informacijske pooblaščenke.
"Upanje smo podajali na ustavno sodišče, da bi čim prej povrnilo transparentnost sodne veje oblasti, a odločba v mojem primeru kaže, da ustavno sodišče želi le še bolj ožiti polje, kjer je sodstvo transparentno in dostop javnosti do sodb hiter," pravi Toplak.
Aprila 2020 je Toplak ustavno sodišče prosil, da mu kopije dokumentov v svojem spisu posreduje elektronsko, ter dobil odgovor, da sodišče teh "ni dolžno" poslati in da "tako ravnajo z vsemi udeleženci". Maja 2020 je prosil za kopije zahtev za oceno ustavnosti, ki so jih vložili drugi državni organi, da bi jih objavil na spletni strani fakultete. Spomnil je na odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice iz leta 2019, po kateri mora ustavno sodišče dopustiti javnosti dostop do zahtev za oceno ustavnosti. Ustavno sodišče je Toplaku z odločbo dostop zavrnilo in se sklicevalo na sodbo vrhovnega sodišča. V odločbi je ustavno sodišče pojasnilo, da je sodnik "gospodar" spisa, Toplak pa naj ne bi dovolj pojasnil, da je "pes čuvaj".
"Zvoniti morajo vsi alarmi"
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik
Odločbo je podpisala uradnica sodišča in o njej niso odločali ustavni sodniki. A Toplak poudarja, da "takšna odločba ne nastane brez vednosti predsednika ustavnega sodišča".
"Prvič se je zgodilo, da je odločbo ustavnega sodišča neki drug organ odpravil zaradi kršitve ustavnih pravic," pojasnjuje Toplak.
Informacijska pooblaščenka je v četrtek odpravila odločbo ustavnega sodišča in zapisala, da gre za "nedopustno omejevanje človekovih pravic".
Opozarja na stopnjevanje omejevanja dostopa do sodb. Najprej je vrhovno sodišče s sodnikoma Kerševanom in Golobom izvzelo sodbe iz sistema informacij javnega značaja, v naslednjem koraku sodišča zavračajo prošnje prosilcev do kopij sodb, v tretjem koraku ustavno sodišče skozi odločbo administracije onemogoča dostop do javnih dokumentov. "Vsi alarmi morajo zazvoniti," dodaja.
37