To je nova ustavna sodnica

Neža Kogovšek Šalamon se je po izvolitvi poslancem zahvalila za izkazano zaupanje in odgovornost, ki so ji jo podelili. "Pri delu na ustavnem sodišču si bom prizadevala za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za spoštovanje in varovanje temeljnih ustavnih načel, predvsem načela delitve oblasti in zaupanja v pravo," je poudarila.

Državnemu zboru je kandidatko za ustavno sodnico predlagal predsednik republike Borut Pahor. Trenutno je zaposlena pri Zagovorniku načela enakosti, prej pa je več let delovala na Mirovnem inštitutu. Z imenovanjem se je na seji prejšnji četrtek strinjala tudi mandatno-volilna komisija.

Kogovšek Šalamonova bo tako zamenjala Marijana Pavčnika, ta je sredi maja podal zahtevo po predčasni razrešitvi s funkcije ustavnega sodnika. Pavčnik bo funkcijo opravljal do 31. decembra.

Imenovanju nasprotovali v SDS in NSi

Imenovanju so v razpravi pred glasovanjem nasprotovali v SDS in NSi. V poslanski skupini SDS so Kogovšek Šalamon označili za "levo politično aktivistko, ki skrajne ideje, v katere verjame, uresničuje skozi svoje aktivistično delovanje". Ob tem so spomnili na njeno vodenje Mirovnega inštituta. Z njeno izvolitvijo se politizacija ustavnega sodišča nadaljuje, menijo.

V NSi so poudarili, da bi morala biti na ustavnem sodišču zagotovljena največja mogoča uravnoteženost nazorskih pogledov. Kandidatki so zato odklonili podporo, za naprej pa pričakujejo, da bo podpora med parlamentarnimi strankami usklajena, s tem pa zagotovljena ideološka nevtralnost ustavnega sodišča.

Podporo kandidatki pa so napovedali v koaliciji, kjer so jo že na seji mandatno-volilne komisije označili za visoko kvalificirano. Poudarili so njeno zavzemanje za ranljive skupine in prepričanje, da bo ravnala v skladu z ustavo in zakoni.

Zakon o ustavnem sodišču določa, da je za sodnika ustavnega sodišča lahko izvoljen državljan Slovenije, ki je pravni strokovnjak in je star najmanj 40 let.

Novi viceguverner Banke Slovenije je Primož Dolenc

DZ je s 54 glasovi za in 26 proti za viceguvernerja Banke Slovenije imenoval Primoža Dolenca. Ta bo v svetu Banke Slovenije nasledil viceguvernerko Ireno Vodopivec Jean, ki jo je DZ na njeno željo že razrešil. S tem se bo vrnil v svet Banke Slovenije, kjer je od aprilskega izteka svojega prejšnjega mandata svetovalec.

Dolenca je za viceguvernerja in člana sveta Banke Slovenije predlagal predsednik republike Borut Pahor po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin. Dolencu so podporo namenili poslanci koalicije, medtem ko so njegovemu ponovnemu imenovanju nasprotovali v SDS.

Foto: STA ,

Dolenc je na javni predstavitvi kot vrednote delovanja Banke Slovenije in svoje ideale navedel profesionalnost, odgovornost in preglednost, ki sledijo blaginji ljudi. Med izzivi je omenil inflacijo, pri čemer bo po njegovem potrebno sodelovanje različnih ekonomskih politik.

V svetu Banke Slovenije se bo pridružil guvernerju Boštjanu Vasletu ter viceguvernerjem Tini Žumer, Jožefu Bradešku in Milanu Martinu Cviklu. Za Bradeškovo mesto, ta bo mandat sklenil februarja 2023, je medtem že stekel postopek izbire novega viceguvernerja.

Ilešič znova kandidat za sodnika na Sodišču EU

Poslanci so Marka Ilešiča podprli za mesto kandidata za sodnika na Sodišču EU. Ilešič, ki to funkcijo opravlja od leta 2004, je prejel 48 glasov podpore, njegov konkurent Jure Vidmar pa 12. Neveljavnih je bilo 22 glasovnic, je sporočila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.

Ilešič je ob predstavitvi javnosti v predsedniški palači minuli petek dejal, da se je na delovno mesto, ki ga opravlja vse od vstopa Slovenije v EU, prijavil "po zelo dolgem in temeljitem razmisleku". Kot je pojasnil 75-letni sodnik, ga delo veseli in ga zato želi nadaljevati, predvsem pa so ga prepričali kolegi na sodišču, ki so ga po njegovih besedah pozvali, naj ostane. K njegovi odločitvi je pripomogla tudi naklonjenost Sodnega sveta, med razlogi za vnovično kandidaturo pa je poudaril še svojo vlogo pri razvoju evropskega prava.

Dodal je, da v največji možni meri in po svojih najboljših močeh želi prenašati svoje znanje v Slovenijo. Kot je dejal, se namreč kljub temu, da zadnjih 18 let živi v Luksemburgu, redno vrača v Slovenijo in je vedno na voljo raznim institucijam, od univerz do sodišč.

DZ naposled imenoval predsednika in člane Knovsa

Poslanci so s 60 glasovi za in nobenim proti izvolili člane Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), ki v tem mandatu DZ še ni bila imenovana. Predsednik komisije je postal Janez Žakelj, podpredsednik pa Jožef Horvat, oba iz poslanske skupine NSi. Poslanci SDS so pred glasovanjem odšli iz dvorane DZ.

DZ je tako potrdil odločitev kolegija predsednice DZ, ki je število mest v Knovsu zmanjšal z devet na sedem, pri čemer je poslancem NSi namenil štiri mesta, tudi predsedniško in podpredsedniško. Koalicijske poslanske skupine Svoboda, SD in Levica pa bodo imele v komisiji vsaka po enega člana.

Za člane Knovsa so bili tako poleg predsednika Horvata in podpredsednika Žaklja izvoljeni tudi Teodor Uranič (Svoboda), Matej Tonin (NSi), Jernej Vrtovec (NSi), Predrag Baković (SD) in Nataša Sukič (Levica).

Vodja poslanske skupine NSi Horvat je ob tem poudaril, da gre za začasno rešitev. Takoj, ko bo poslanska skupina SDS v Knovs predlagala svoje člane, bo NSi v komisiji ohranila zgolj enega člana - podpredsednika, je poudaril.