Torek, 16. 6. 2020, 10.45
3 leta, 10 mesecev
Andraž Teršek ni dobil zadostne podpore #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,08
59
Kandidat za ustavnega sodnika Andraž Teršek je pred devetimi leti sodeloval na okrogli mizi v organizaciji Zveze za voljo ljudstva, kjer so njegove besede nekateri iztrgali iz konteksta.
Državni zbor je danes glasoval o kandidatu za novega ustavnega sodnika, Andražu Teršku. Od 88 navzočih poslancev je za Terška glasovalo 42 poslancev, 38 jih je bilo proti. Kandidat ni dobil potrebne večine in ne bo postal nov ustavni sodnik. Za izvolitev bi potreboval 46 poslanskih glasov.
Pred tajnim glasovanjem se je zdelo, da ima Teršek možnosti za izvolitev, ker so mu podporo napovedali iz LMŠ s 14 poslanci, SD z 12, iz Levice z osmimi poslanci, pa tudi iz SAB s petimi. Da bi ga lahko podprla, je napovedovala tudi SNS, ki ima tri poslance. V seštevku bi to znašalo 42.
Izjave poslancev o podpori Terška za ustavnega sodnika.
Če bi za Terška glasovalo še nekaj vladnih poslancev, v SMC in DeSUS te možnosti niso izključevali, bi to zadoščalo. Ker je bilo glasovanje tajno, ne vemo, kdo ga je podprl in kdo ne. A glasov ni bilo dovolj. Dva poslanca se sicer glasovanja nista udeležila, in sicer Maša Kociper (SAB) in Ferenc Horváth (poslanec madžarske narodne skupnosti).
Predsedniku republike Borutu Pahorju s kandidaturo tokrat ni uspelo. Da iz koalicije ne bo nujno veliko glasov, je bilo slišati že nekaj dni.
Teršek o protivladnih protestih.
Teršek: Žrtev nisem jaz, žrtve so ljudje na socialnem robu
Teršek se kljub neizvolitvi za ustavnega sodnika ne počuti kot žrtev političnih igric. "Jaz zaradi te neizvolitve nisem nikakršna žrtev. Žrtve so ljudje, ki živijo na socialnem robu. Žrtve so ljudje, ki vlagajo ustavne pritožbe na ustavno sodišče, pa jih to zavrača tudi v primerih, ko bi jih lahko ali celo moralo sprejeti," je dejal. Dogajanja Teršek ne dojema z razočaranjem. "Če bi bil izvoljen, bi opravljal svoje delo v malce drugačni obliki, z več moči in vpliva. Tako se bom pa vrnil k dosedanjemu delu," je pojasnil v izjavi za medije po glasovanju v DZ.
Med nekaterimi poslanci se je pojavil tudi namig, da naj bi se Teršek udeleževal petkovih kolesarskih protestov, kar pa je slednji zanikal. Kot je dejal, se protestov in demonstracij nikoli ni udeleževal, saj to ni njegov način dela in tudi v prihodnje ne bo. Napovedal je, da se bo vrnil k svojemu delu, o tem, da bi se prijavil na razpis, ko bo ta ponovljen, pa še ni razmišljal. (STA)
Predvsem na spletnih omrežjih so zadnje dni precej pozornosti pritegnile izjave kandidata v preteklosti, da bi zamenjal celotno oblastno elito, če ne bi šlo drugače, tudi na silo.
Potem ko so nekateri mediji iz arhivov izbrskali te na prvi pogled škandalozne besede kandidata za ustavnega sodnika Andraža Terška, o katerem so danes glasovali poslanci, smo preverili, kaj je z njimi pravzaprav želel sporočiti. "Gre za skrajno cinično prispodobo brez kakršnegakoli neposrednega sporočila. Nikoli nisem tako mislil in tudi danes ne," zatrjuje.
Teršek o nasilnem menjavanju oblasti: Šlo je za cinično opazko
Ustavni pravnik Andraž Teršek je poleti 2011 v Ljubljani sodeloval na okrogli mizi v organizaciji Zveze za voljo ljudstva. Gibanje, ki je kot alternativa političnim strankam zaživelo istega leta, je prek volitev želelo preseči politično apatičnost Slovencev in uvesti neposredno participatorno demokracijo, dopolnjeno s strokovnimi sveti.
Sporni posnetek novinarskega poročanja TVS iz leta 2011, ki je bil na Twitterju objavljen 11. junija letos, je takšen:
Sogovorniki so se strinjali, da mora civilna družba v politiki postati vplivnejša, Teršek pa je takrat dejal, da bi kaj takšnega lahko dosegli le, če bi predstavniki politične elite nemudoma in za vedno zapustili politiko.
"Da bi politiko zapustili s sramom, da bi mnogi med njimi ob tem doživeli soočenje tudi s kaznovalnimi mehanizmi, s kazenskimi pregoni itd. Če tega sami v sebi ne bi prepoznali, in te etične drže seveda ne bodo sami prepoznali, pa jih je treba zamenjati. Če je potrebno, tudi s prisilo. Lahko tudi tako, da se vstopi v njihove pisarne oziroma sobane in se jih z rokami odnese na cesto," je pred slabimi devetimi leti dejal ustavni pravnik.
Teršek: Mediji so besede iztrgali iz konteksta
A kot nam je danes pojasnil Teršek, so bile njegove besede, ki jih je v krajšem videoposnetku predvajala Televizija Slovenije, citirali pa tudi nekateri drugi mediji, povsem iztrgane iz konteksta. Ob sklicevanju na pravico do popravka je takrat tudi pojasnil kontekst te izjave.
"Gre za skrajno cinično prispodobo brez kakršnegakoli neposrednega sporočila. Nikoli nisem tako mislil in tudi danes ne. Ker je bila izjava izgovorjena s pretiravanjem, sem bil tudi prepričan, da je bila tako razumljena. So jo pa nekateri malo za provokacijo in zabavo iztrgali iz konteksta in ji poskušali pripisati dobeseden pomen," danes pojasnjuje Teršek.
Že takrat pa je v popravku zapisal, da je dejal, da pa bi, če bi kdo res želel uvesti prav takšen model neposrednega ljudskega odločanja v družbi, "morali predstavniki politične elite nemudoma in za vedno zapustiti politiko, morali bi jo zapustiti s sramom, mnogi med njimi bi se pri tem morali soočiti tudi s kaznovalnimi mehanizmi in kazenskimi pregoni itn. Če sami v sebi ne prepoznajo te etične drže, da bi se odpovedali oblasti, in verjetno je ne bodo, jih je potem treba zamenjati tudi s prisilo, če je potrebno. Tudi tako, da se vstopi v njihove pisarne in se jih z rokami odnese na cesto".
"Verjel sem, da bo ta moja izjava pravilno razumljena: kot nasprotovanje ideji o dobesedni in prežemajoči neposredni, ljudski demokraciji, potem kot opomin, kam bi lahko vodila vsesplošna ljudska oblast neorganiziranih množic, končno pa kot omemba pogojev, ki bi verjetno morali biti izpolnjeni, da bi bila takšna ideja udejanjena v najbolj čisti obliki. Zatorej izjava ni bila mišljena dobesedno in naj ne bo razumljena dobesedno. Nikakor tudi ne pritrjujem fizičnemu nasilju, še manj ga promoviram. Odgovoren vpogled v moje dosedanje delo in mišljenje drugačnega sklepanja ne more legitimirati," je pred devetimi leti zapisal Teršek.
Na omizju so namreč o neposredni demokraciji kot alternativi parlamentarni demokraciji poleg Terška razpravljali še Matjaž Mulej, Andrej Lukšič, Franci Pivec, Miha Burger in Sašo Milkič. Predstavili so svoje izkušnje in poglede o možnostih vzpostavitve neposredne demokracije, tako v luči tehnologije, prava, politologije kot tudi inženirstva.
Cinična izjava ni bila mišljena dobesedno
"Predlogi sogovornikov so bili precej radikalni, neživljenjski in neizvedljivi. Eden izmed njih je na primer celo predlagal spremembo celotnega družbenega sistema. V luči tega sem tudi jaz cinično predlagal, da vse politike in institucije spremenimo. To ni bilo mišljeno resno. To je bila cinična opazka, s katero sem hotel opozoriti na to, da je bilo vse slišano na omizju preveč radikalno," pojasnjuje Teršek.
Znova poudarja, da je šlo za skrajno cinično izjavo, ki ni bila mišljena dobesedno. Priznava pa, da je bila morda res malo neposrečena in da bi lahko uporabil tudi kakšno drugačno cinično opazko. Teršek je še dejal, da je z dogodka predčasno in protestno odšel zaradi načina njegovega moderiranja.
Teršek je postal edini kandidat za mesto ustavnega sodnika, potem ko je vrhovna sodnica Barbara Zobec, ki jo je predsednik Pahor poleg Terška prav tako predlagal na omenjeno funkcijo, odstopila od kandidature.
59