Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sobota,
26. 9. 2015,
18.42

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

begunci Karl Erjavec Borut Pahor Miro Cerar Jožef Horvat Zoran Milanović Aleksandar Vučić Jean-Claude Juncker Viktor Orban

Sobota, 26. 9. 2015, 18.42

8 let

Teniški igralec Karl nas je rešil pred Orbanovo železno zaveso!

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Razkrivamo, zakaj so se slovenski politiki tako medlo odzvali na nenadno postavitev bodeče žice na meji s Slovenijo in zakaj lahko Karl Erjavec spet razglasi veliko zmago slovenske diplomacije!

Ali res verjamete Madžarom, da je bila postavitev bodeče žice na meji s Slovenijo le poskus, kar nam kot ozadje zgodbe poskuša prodati notranje ministrstvo naše vzhodne sosede? Mi ne.

Zakaj ni bilo Junckerjeve klofute? Le dan pred umikom prve bodeče žice znotraj schengenskega območja je namreč madžarski premier Viktor Orban govoril o tem, da ne bo šlo za trajne ograje, ampak mobilne pregrade. O njihovi odstranitvi ni govoril. Le kaj se je zgodilo, da se je odločni madžarski vladar uklonil pred majhno Slovenijo?

In kako to, da predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker ni uporabil svoje znamenite težke roke, ki običajno v enem zamahu reši vse evropske tegobe? Saj se še spomnite, kaj je pred nekaj meseci sledilo Orbanovi izjavi, da so kvote za begunce in migrante norost?

V uredništvu Satirikona smo staknili glave in se lotili analize. Najprej smo ugotovili, da je bil odziv slovenske politike na postavljanje madžarske ograje nenavadno medel, čeprav je Slovenija v svetovni politiki znana kot odločna zagovornica svojih nacionalnih interesov, da je ostra do kršitev temeljnih človekovih pravic in da je neusmiljena do še tako velike države, ki krši katerokoli načelo mednarodnega prava.

Zakaj brez odločnosti in gromkega Jožefovega glasu? Tako na primer nismo mogli prepoznati vedno odločnega predsednika parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jožefa Horvata. Poslanec opozicijskih krščanskih demokratov je bil s svojim gromkim glasom običajno tako prepoznaven, da so mu vedno prisluhnili tudi v ameriškem zunanjem ministrstvu. V odzivu na madžarsko žico pa je dejal le, da bo v nekaj dneh sklical parlamentarni odbor. Brez odločnosti, brez gromkega glasu.

Še bolj sumljiv nam je bil molk predsednika vlade Mira Cerarja, glavnega dejavnika stabilnosti na območju jugovzhodne in srednje Evrope. Dvom nas je razjedal tudi ob tišini predsednika republike Boruta Pahorja.

Ta je na nedavnem obisku na Madžarskem Viktorja Orbana zaradi ograje na meji s Srbijo in protibegunske retorike tako okaral, da smo iz madžarskih novinarskih krogov izvedeli, da je bila Junckerjeva klofuta mačji kašelj v primerjavi z dramatičnim Pahorjevim opozorilom Orbanu na pogovoru na štiri oči.

Skrivnostno ozadje diplomatskega sporočila Kaj se je torej zgodilo, da so trmasti Madžari bodečo žico tako hitro odstranili? Kapnilo nam je šele po sporočilu zunanjega ministra Karla Erjavca, čeprav seveda nismo nasedli uradnemu pojasnilu, da je bil dovolj pogovor slovenske veleposlanice v Budimpešti z madžarskim notranjim ministrom, ki je napovedal odstranitev ograje.

Seveda bodo diplomati rekli, da je šlo za nesporazum, zaradi katerega se Madžarska Sloveniji opravičuje. A mi smo odkrili skrivnostno ozadje zgodbe. Karl Erjavec je najprej poskušal s tiho diplomacijo prepričati Orbana k umiku bodeče žice, a se Viktor ni dal.

Potem pa je Karl uporabil svoj znameniti šarm in matiral Viktorja v dveh potezah. Najprej je slovenski zunanji minister spomnil madžarskega kolega, da ima tudi sam podobno uradno ime – Karl VIKTOR Erjavec. Orban se je že malo omehčal.

Verbalni dragulj s čevapčiči Sledil je Karlov verbalni dragulj, ki je madžarskega premierja povsem razorožil: "Dragi Viktor, vem, da si predvsem nogometni navdušenec, a dovoli, da ti predlagam nekaj, kar bo povsem sprostilo naše odnose. Odigrajmo partijo tenisa!

Predlagam igranje na meji, žična ograja bo nadomestila teniško mrežo, k igranju pa bom povabil tudi Mira Cerarja. Ker vem, da si s svojo retoriko k ostrini izgovorjenih besed spodbudil tudi hrvaškega in srbskega premierja, Zorana Milanovića in Aleksandra Vućića, dovoli, da se nam pridružita. Aleksandar mi je obljubil, da nam bo po odigrani partiji spekel čevapčiče, kot jih še nismo jedli. Žar piknik na slovensko-madžarski ravnici, kaj praviš?"

Orban je bil navdušen. Predvsem so mu dišali čevapčiči, ki jih ni jedel že od študentskih let, ko je bil politično aktivni mladec in je prvič politično zablestel z gromovniškim govorom proti navzočnosti sovjetske vojske na Madžarskem.

Peterica je na pikniku res uživala, predvsem pa so se sprostili. Celo Zoran in Aleksandar sta družno ugotovila, da verbalno obstreljevanje in zapiranje meja zaradi begunske krize res nima smisla.

Tako se je končala drama na dveh frontah. Srbija in Hrvaška sta spet odprli meje, Madžarska pa je začela odstranjevati žično ograjo na meji s Slovenijo.

Kdo se bo smejal Karlovi teniški diplomaciji? Karlu Erjavcu so se nekateri smejali, ko je po imenovanju Ronnyja Ambrahama za slovenskega arbitra razglasil veliko zmago slovenske diplomacije. Skoraj vsi so se mu privoščljivo smejali, ko je Ambraham le teden dni pozneje odstopil. Ko smo v petek dobili norveškega arbitra, so vsi utihnili.

Se bo še kdo upal smejati ob novi veliki zmagi slovenske teniške diplomacije, s katero nas je Karl rešil pred Orbanovo železno zaveso na slovenski meji?

Ne spreglejte