Sobota, 26. 9. 2015, 18.42
4 mesece, 3 tedne
Teniški igralec Karl nas je rešil pred Orbanovo železno zaveso!
Ali res verjamete Madžarom, da je bila postavitev bodeče žice na meji s Slovenijo le poskus, kar nam kot ozadje zgodbe poskuša prodati notranje ministrstvo naše vzhodne sosede? Mi ne.
In kako to, da predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker ni uporabil svoje znamenite težke roke, ki običajno v enem zamahu reši vse evropske tegobe? Saj se še spomnite, kaj je pred nekaj meseci sledilo Orbanovi izjavi, da so kvote za begunce in migrante norost?
V uredništvu Satirikona smo staknili glave in se lotili analize. Najprej smo ugotovili, da je bil odziv slovenske politike na postavljanje madžarske ograje nenavadno medel, čeprav je Slovenija v svetovni politiki znana kot odločna zagovornica svojih nacionalnih interesov, da je ostra do kršitev temeljnih človekovih pravic in da je neusmiljena do še tako velike države, ki krši katerokoli načelo mednarodnega prava.
Še bolj sumljiv nam je bil molk predsednika vlade Mira Cerarja, glavnega dejavnika stabilnosti na območju jugovzhodne in srednje Evrope. Dvom nas je razjedal tudi ob tišini predsednika republike Boruta Pahorja.
Ta je na nedavnem obisku na Madžarskem Viktorja Orbana zaradi ograje na meji s Srbijo in protibegunske retorike tako okaral, da smo iz madžarskih novinarskih krogov izvedeli, da je bila Junckerjeva klofuta mačji kašelj v primerjavi z dramatičnim Pahorjevim opozorilom Orbanu na pogovoru na štiri oči.
Seveda bodo diplomati rekli, da je šlo za nesporazum, zaradi katerega se Madžarska Sloveniji opravičuje. A mi smo odkrili skrivnostno ozadje zgodbe. Karl Erjavec je najprej poskušal s tiho diplomacijo prepričati Orbana k umiku bodeče žice, a se Viktor ni dal.
Potem pa je Karl uporabil svoj znameniti šarm in matiral Viktorja v dveh potezah. Najprej je slovenski zunanji minister spomnil madžarskega kolega, da ima tudi sam podobno uradno ime – Karl VIKTOR Erjavec. Orban se je že malo omehčal.
Predlagam igranje na meji, žična ograja bo nadomestila teniško mrežo, k igranju pa bom povabil tudi Mira Cerarja. Ker vem, da si s svojo retoriko k ostrini izgovorjenih besed spodbudil tudi hrvaškega in srbskega premierja, Zorana Milanovića in Aleksandra Vućića, dovoli, da se nam pridružita. Aleksandar mi je obljubil, da nam bo po odigrani partiji spekel čevapčiče, kot jih še nismo jedli. Žar piknik na slovensko-madžarski ravnici, kaj praviš?"
Orban je bil navdušen. Predvsem so mu dišali čevapčiči, ki jih ni jedel že od študentskih let, ko je bil politično aktivni mladec in je prvič politično zablestel z gromovniškim govorom proti navzočnosti sovjetske vojske na Madžarskem.
Peterica je na pikniku res uživala, predvsem pa so se sprostili. Celo Zoran in Aleksandar sta družno ugotovila, da verbalno obstreljevanje in zapiranje meja zaradi begunske krize res nima smisla.
Tako se je končala drama na dveh frontah. Srbija in Hrvaška sta spet odprli meje, Madžarska pa je začela odstranjevati žično ograjo na meji s Slovenijo.
Se bo še kdo upal smejati ob novi veliki zmagi slovenske teniške diplomacije, s katero nas je Karl rešil pred Orbanovo železno zaveso na slovenski meji?