SiolNET. Novice Slovenija
4,31

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Tako uničujoč potres je v Sloveniji malo verjeten"

4,31

termometer

pospešek tal
Foto: Arso

Indonezijski otok Lombok je v nedeljo stresel že drugi potres v tednu dni. Potres z magnitudo 7,0 po Richterjevi lestvici je otok stresel včeraj zjutraj, po poročanju BBC pa mu je sledilo že 130 popotresnih sunkov. Tla se tresejo še naprej. Po zadnjih podatkih indonezijskih oblasti je potres zahteval najmanj 142 smrtnih žrtev, več sto ljudi je ranjenih. Kakšna je verjetnost, da se tak potres zgodi pri nas?

"Nedeljski potres na Lomboku je imel hude posledice predvsem zato, ker je bilo njegovo žarišče zelo plitvo in blizu poseljenega območja," pojasnjuje Martina Čarman iz urada za seizmologijo in geologijo na ministrstvu za okolje in prostor ter dodaja, da sta oba dejavnika vplivala na to, da je potres povzročil veliko gmotne škode in zahteval žrtve. "Močni popotresni sunki stanje le še slabšajo in hkrati onemogočajo učinkovito reševanje."

Lombok, Indonezija, potres Novice Uničujoč potres prizadel turistični otok. Več kot 140 mrtvih. #video

V Sloveniji lahko najmočnejši potresi dosežejo magnitude do 7 po Richterjevi lestvici

Na uradu ocenjujejo, da je verjetnost, da se potres magnitude 7,0 po Richterjevi lestvici zgodi pri nas, zelo majhna. Najmočnejši potres, ki so ga zaznali v Sloveniji, je imel magnitudo 6,8. Zgodil se je pred 507 leti, leta 1511, in sicer v severozahodni Sloveniji.

"Ocenjujemo, da lahko najmočnejši potresi v Sloveniji in tudi na območju Ljubljane dosežejo magnitude do 7. To so sicer zelo malo verjetni dogodki, s povratno dobo več tisoč let, njihovi učinki pa bi lahko dosegli deveto stopnjo po Evropski potresni lestvici."

Povratna doba je povprečni čas med potresnimi gibanji tal v določenem kraju, pri katerih dana veličina gibanja tal doseže ali preseže izbrano vrednost.

EMS potresi Foto: zajem zaslona / potrog.vokas.si

Na Evropski potresni lestvici (EMS), ki se uporablja kot merska enota pri navajanju intenzitetne stopnje potresov, bi to pomenilo, da bi šlo za rušilni potres, ki bi povzročil splošno paniko, mnogi slabo grajeni objekti bi se porušili, močno poškodovane pa bi bile tudi dobro grajene navadne stavbe. Porušile bi se stene in delno tudi stavbe.

12- stopenjska Evropska potresna lestvica upošteva nove načine gradnje, nove materiale, ki jih uporabljajo v gradbeništvu, in natančneje določa učinke potresov na visoke zgradbe. Namenjena ni le seizmologom, ampak tudi gradbenikom.

V Sloveniji dva tisoč letno

Letno na ozemlju Slovenije zaznajo približno 2.000 potresov, če ni močnejšega potresa. Le približno sto od teh jih ima magnitudo 1,5 ali več. Leta 2017 so prebivalci Slovenije po podatkih urada za seizmologijo in geologijo čutili 106 potresov. Te številke nihajo in so precej višje, če se zgodi močnejši potres.

Lombok, Indonezija, potres Novice Priljubljeni turistični otok stresel potres, na gori ujetih več sto ljudi

Ljubljana je najbolj potresno ogroženo območje v Sloveniji

Ljubljana je najbolj potresno ogrožena prav zaradi gostote poseljenosti na tem območju. Kakšne bi bile posledice potresa v Ljubljani, ki bi dosegel deveto stopnjo intenzitete, smo preverili z aplikacijo, ki ocenjuje potresno ogroženost ljudi ter je podlaga za načrtovanje ukrepov zaščite in reševanja ob potresu. Njeni izvajalci so bili Inštitut za vodarstvo, Agencija Republike Slovenije za okolje in Zavod za gradbeništvo Slovenije.

Karta ocenjene intenzitete za potres v Ljubljani. Pri izračunu potresne intenzitete je za nekatere dele Slovenije upoštevana mikrorajonizacija - učinek geološke podlage (npr. barjanska tla, prod, skala ipd.). Kot legendo glejte 12-stopenjsko Evropsko potresno lestvico zgoraj.
                                                                                                        
Karta ocenjene intenzitete za potres v Ljubljani. Pri izračunu potresne intenzitete je za nekatere dele Slovenije upoštevana mikrorajonizacija - učinek geološke podlage (npr. barjanska tla, prod, skala ipd.). Kot legendo glejte 12-stopenjsko Evropsko potresno lestvico zgoraj. Foto: zajem zaslona / potrog.vokas.si

Ocena posledic potresa v Ljubljani, če bi ta dosegel deveto stopnjo po lestvici EMS: ogroženosti stavb in ljudi.* V dnevni scenarij potresa so vključeni le ljudje, ki so v stavbah. Ocena posledic potresa v Ljubljani, če bi ta dosegel deveto stopnjo po lestvici EMS: ogroženosti stavb in ljudi.* V dnevni scenarij potresa so vključeni le ljudje, ki so v stavbah. Foto: zajem zaslona / potrog.vokas.si

Ocena števila ogroženih stavb pri potresu v Ljubljani, če bi ta dosegel deveto stopnjo po lestvici EMS. Ocena števila ogroženih stavb pri potresu v Ljubljani, če bi ta dosegel deveto stopnjo po lestvici EMS. Foto: zajem zaslona / potrog.vokas.si

Ocena števila ogroženih ljudi pri potresu v Ljubljani ponoči, če bi ta dosegel deveto stopnjo po lestvici 
EMS. Ocena števila ogroženih ljudi pri potresu v Ljubljani ponoči, če bi ta dosegel deveto stopnjo po lestvici EMS. Foto: zajem zaslona / potrog.vokas.si

"Na potres moramo biti vedno pripravljeni"

"Če se potres nekje zgodi, vedno obstaja verjetnost, da se bo ponovil, vendar ni mogoče napovedati, kdaj se bo to zgodilo. Zato moramo biti na potres vedno pripravljeni," pravi Čarmanova. Pri pripravljenosti na potres se opiramo na karte potresne nevarnosti, ki jih najdete na spletni strani agencije za okolje (Arso).

Objavljeni so na primer slovenski predpisi o potresno odporni gradnji – temeljna karta potresne nevarnosti Slovenije je karta projektnega pospeška tal za povratno dobo 475 let, ki je izdelana v skladu z evropskimi standardi.

pospešek tal Foto: Arso

Projektni pospešek tal je po evropskih standardih enak največjemu pospešku tal. Določen je za povratno dobo 475 let, ki ustreza 90-odstotni verjetnosti, da vrednosti na karti ne bodo presežene v 50 letih. 50 let je namreč predvidena doba navadnih objektov. Povratna doba v tem primeru je povprečen čas med prekoračitvami vrednosti projektnega pospeška tal na dani lokaciji.

Ozemlje Slovenije je razdeljeno na območja, v katerih se potresna nevarnost ne spreminja. Vrednosti projektnega pospeška tal so zato razvrščene v razrede, zgornja vrednost vsakega razreda pa je pripisana ustreznemu območju. Območja enake potresne nevarnosti so na zemljevidu označena z isto barvo. Kraje na mejah območij je treba uvrstiti v območja z večjo vrednostjo projektnega pospeška tal.

Največ smrtnih žrtev zaradi odpadlih delov dimnikov in strešnikov

Najhujši potres je ljubljanska tla stresel na velikonočno nedeljo, 14. aprila leta 1895, pred več kot 120 leti. Na območju Ljubljane, Ljubljanskega barja in do Vodic je dosegel največje učinke, med osmo in deveto stopnjo po lestvici EMS.

Ljubljana je takrat imela okoli 31 tisoč prebivalcev, ki so živeli v približno 1.400 zgradbah. V potresu je bilo poškodovanih okoli deset odstotkov teh zgradb, večino teh so kasneje porušili.

Pogled na ostanke hiše, kjer danes stoji Kresija, proti Prešernovemu trgu in Frančiškanski 
cerkvi (levo) in s tramovi podprte hiše v Špitalski, danes Stritarjevi ulici (desno). Pogled na ostanke hiše, kjer danes stoji Kresija, proti Prešernovemu trgu in Frančiškanski cerkvi (levo) in s tramovi podprte hiše v Špitalski, danes Stritarjevi ulici (desno). Foto: Arso

Na srečo ta potres ni zahteval veliko smrtnih žrtev. V Ljubljani naj bi pod ruševinami umrlo sedem ljudi, v Vodicah pa je zasulo tri otroke. Smrtne poškodbe so večinoma povzročili odpadli deli dimnikov in strešnikov, nekatere pa so zasuli podrti stropi. Nekaj ljudi je umrlo tudi med reševanjem.

ljubljanski potres Foto: Arhiv MNZS

Potres v času velikonočnega kosila

Eden najmočnejših potresov v 20. stoletju z žariščem na ozemlju Slovenije se je prav tako zgodil na velikonočno nedeljo, in sicer 12. aprila 1998 v Zgornjem Posočju. Njegova magnituda je bila 5,7, največji učinki pa so dosegli med sedmo in osmo stopnjo po EMS.

Tla je streslo okoli enajste ure po svetovnem času, ravno v času kosila. Zaradi tega in tudi zaradi slabega vremena je bila v nadžariščnem območju večina ljudi doma. Potres je poleg velike gmotne škode na objektih na Bovškem, Kobariškem in Tolminskem povzročil tudi precejšnje spremembe v naravi, saj so nastali številni skalnati podori, ki so ponekod popolnoma uničili planinske poti.

Zaradi posedanja etaže so se porušile vse predelne stene v pritličju sirarne na planini Polog nad Tolminko v neposredni bližini Osojnice (levo). Popolnoma porušeno gospodarsko poslopje na planini Polog nad Tolminom (desno). Zaradi posedanja etaže so se porušile vse predelne stene v pritličju sirarne na planini Polog nad Tolminko v neposredni bližini Osojnice (levo). Popolnoma porušeno gospodarsko poslopje na planini Polog nad Tolminom (desno). Foto: Arso

Padajoče kamenje je ponekod poškodovalo ali celo uničilo nekatere pomnike iz prve svetovne vojne. Ob potresu je bilo poškodovanih več kot 4.000 objektov, na srečo pa ni zahteval smrtnih žrtev, je zapisano na spletni strani agencije za okolje.

Zgornje Posočje je močan potres prizadel tudi leta 2004. Potres z magnitudo 4,9 so najbolj občutili prebivalci na Bovškem, kjer je povzročil tudi gmotno škodo. Poškodovanih je bilo več sto zgradb, od tega jih je bilo treba nekaj porušiti. Zlasti so bili prizadeti objekti, ki od leta 1998 še niso bili sanirani, vendar je bil potres dovolj močan, da je poškodoval tudi že obnovljene ali prej nedotaknjene objekte.

potres posočje Foto: STA

Ta potres je zahteval tudi smrtno žrtev, italijanskega planinca, ki ga je na poti med domom pri Krnskih jezerih in domom dr. Klementa Juga v Lepeni zasulo padajoče skalovje. Poškodoval je še sedem ljudi. Potresu je v naslednjih tednih sledilo več sto popotresnih sunkov.

V Indoneziji evakuirali že več kot 350 turistov

V nedeljskem potresu na otoku Lombok v Indoneziji je bilo uničenih na tisoče stavb, zato so morali številni prebivalci poiskati zatočišče drugje. Oblasti so izdale tudi opozorilo pred nevarnostjo cunamija, a so ga kmalu preklicali. Ameriški seizmološki urad ocenjuje, da je bilo žarišče potresa 18 kilometrov severozahodno od Lomboka na globini deset kilometrov.

Lokalne oblasti poročajo, da so do zdaj evakuirali 358 turistov, vendar evakuacija zaradi pomanjkanja čolnov poteka počasi. V potresu je umrl tudi indonezijski turist na otočju Gili, s katerega danes poteka evakuacija, še en turist pa naj bi umrl na priljubljeni turistični destinaciji, na otoku Bali.

"Po potresu se je dan normalno nadaljeval"

Letoviški otok Lombok je prvič streslo že 29. julija. Potres z magnitudo 6,4 je zahteval 16 smrtnih žrtev, več kot 350 ljudi je bilo ranjenih. Potres je poškodoval številne zgradbe, plazovi in podori skal pa so zaprli pohodniške poti na vulkanu Rinjani in povzročili, da je takrat na gori ostalo ujetih več sto pohodnikov.

V času prvega potresa je bila na Baliju tudi naša sodelavka Irma Musić. "Ko se je zgodil potres, ni nihče delal nobene panike, po koncu potresa pa se je dan normalno nadaljeval. Treslo nas je približno dve minuti, sledil je tudi popotresni sunek, ki pa ni bil tako močan," je povedala in dodala, da pri njih evakuacije ni bilo.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 23
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin