nesreča
Sreda, 14. 6. 2023, 19.37
1 leto, 6 mesecev
Tako poteka reševanje v naših gorah, kjer se ponesreči vse več tujcev #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,12
Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) je pred začetkom poletne sezone danes na Voglu pripravila prikaz dela gorskih reševalcev in novinarsko konferenco, na kateri so znova izpostavili varen obisk gora. Na dogodek je povabila tudi predstavnike veleposlaništev, saj je vse več ponesrečencev v slovenskih gorah tujcev.
Kot je povedal predsednik GRZS Gregor Dolinar, so v zadnjih letih skupaj s Planinsko zvezo Slovenije (PZS) s stalnim ozaveščanjem veliko naredili na tem, da je opremljenost slovenskih obiskovalcev gora boljša, vse večji problem pa predstavljajo tuji obiskovalci. Tako v zadnjih letih zaznavajo porast števila intervencij, v katerih so udeleženi tujci, ki vse bolj množično obiskujejo slovenske gore.
"Lani, ko smo znova obravnavali rekordno število nesreč, se je prvič v zgodovini zgodilo, da smo večkrat reševali tuje državljane kot slovenske," je izpostavil Dolinar in pojasnil, da so opravili 667 intervencij in da so bili v več kot 55 odstotkih intervencij udeleženi tuji državljani. V 73 primerih so reševali Nemce, v 35 primerih Francoze, sledijo Nizozemci, Čehi, Poljaki, Madžari, Belgijci, Britanci, Hrvati, Italijani, Avstrijci in drugi.
Oprema, teren in pripravljenost
Vzroki nesreč tujih pohodnikov so največkrat neprimerna ali pomanjkljiva oprema, nepoznavanje terena in neustrezna psihofizična pripravljenost. "Posebnost naših gora je, da so med alpskimi državami najnižje, ampak na določenih mestih izjemno zahtevne, kar marsikaterega tujega turista preseneti," je dejal Dolinar. Če se pohodnik ne pripravi na turo, se ne pozanima o razmerah in ne preveri vremenske napovedi, lahko hitro pride do nesreče, je opozoril.
Gorsko reševanje po scenariju resnične reševalne akcije
Danes so pod Voglom pripravili prikaz gorskega reševanja po scenariju resnične reševalne akcije iz lanskega leta. Lani so namreč obravnavali primer, ko se je oče skupaj z dvema manjšima otrokoma peš odpravil po zahtevni strmini z vrha postaje nihalke na Voglu navzdol. Podobni primeri so bili lani na območju Vogla še trije in v vseh so bili udeleženi tujci.
Na današnji vajo in predstavitev so gorski reševalci zato povabili tudi predstavnike Slovenske turistične organizacije in veleposlaništev, ki so jih prosili, naj ljudi tudi prek svojih kanalov opozorijo na potencialne nevarnosti gora in na upoštevanje pravil varne hoje v hribe.
Po ocenah PZS samo v poletni sezoni gore obišče 1,3 milijona ljudi. Kot je dejal podpredsednik PZS Martin Šolar, je pohodništvo eden od paradnih turističnih produktov Slovenije. Zato si želijo več sodelovanja s turističnimi organizacijami, da bi ob vabilih na gorska doživetja goste opozarjale tudi na nevarnosti, ki prežijo nanje v gorah.
Trenutno so marsikje informacije, ki jih posredujejo turističnoinformacijski centri, pomanjkljive, podatki z aplikacij, ki jih uporabljajo pohodniki, pa nepreverjeni in zavajajoči. Zato je ključno, da znajo dati informatorji o življenjsko pomembnih stvareh, kakršna je hoja v hribe, dobre informacije, je poudaril Šolar.
Najemite gorskega vodnika
Predsednik Združenja gorskih vodnikov Slovenije Peter Jeromel poziva ljudi k najemu gorskih vodnikov, saj jim ture z vodniki lahko služijo tudi kot mini tečaji gorništva, na katerih se marsičesa naučijo. Državo pa Jeromel poziva k ureditvi in nadzoru področja vodništva, da se ne bi več dogajalo, da bi planinske ture, alpinistične vzpone in tečaje vodili tudi za to neusposobljeni ljudje.
Letos GRZS za zdaj sicer beleži nekaj manj nesreč kot v enakem obdobju lani, kar pa je predvsem posledica slabšega vremena v zadnjem času. Poleti pa gorski reševalci znova pričakujejo rekordno število turistov in obiskovalcev gora. Tem polagajo na srce, naj izberejo ustrezno turo, naj se nanjo dobro pripravijo, naj preverijo vremenske razmere in naj imajo s seboj ustrezno opremo, ki jo znajo tudi uporabljati.
Trenutno je v visokogorju, zlasti na osojnih pobočjih, še vedno precej snega. Zato so potrebni zimska oprema z derezami, cepinom, čelno svetilko ter toplimi oblačili, in ustrezno znanje ter izkušnje varnega gibanja v gorah v zimskih razmerah.
