Sobota, 21. 3. 2020, 16.52
4 leta, 7 mesecev
Svoj s. p. zaprl tudi Vlado Kreslin, koliko jih bo sledilo?
Zaradi koronavirusa in zaostrenih pogojev, ki močno vplivajo predvsem na poslovanje malih podjetij in samostojnih podjetnikov, se v zadnjih dneh številni odločajo, da bi svojo dejavnost zaprli in včeraj je svojo dejavnost zaprl tudi glasbenik Vlado Kreslin. Čeprav je to zaskrbelo njegove oboževalce, odgovarja, da je to želel storiti že dlje časa. Več kot 100.000 samozaposlenih še naprej ostaja popolnoma brez dohodkov, od države zahtevajo odpis prispevkov - pred parlamentom je zanje v petek stala pogumna kozmetičarka.
Na družbenih omrežjih in forumih je v zadnjih dneh zelo vroče vprašanje o tem, ali naj samostojni podjetniki svojo dejavnost zaradi razmer zaprejo, da si s prispevki, ki jih ne bi mogli plačati, ne bi ustvarili prevelikega dolga, ali naj s takim ukrepom še počakajo. Številni še vedno čakajo na odziv države in zahtevajo odpis prispevkov za prihodnje mesece.
Do petka v marcu 1.209 objav o prenehanju opravljanja dejavnosti
Iz objav o prenehanju opravljanja dejavnosti s. p. na Ajpesu je razvidno, da je bilo objav o zaprtju s. p.-jev v mesecu marcu do danes že 1.209. Sicer je že na današnji dan objav več, kot jih je je bilo v prvih dveh mesecih letošnjega leta - v februarju 954 in v januarju 1.072, a je število še vedno občutno manjše kot decembra lani, ko je bilo objav o prenehanju dejavnosti 1.635.
Bolj zgovorni so podatki po dnevih, ki jih lahko postavimo ob bok sprejemanju ukrepov in poročanju o dogajanju.
V prvem tednu marca smo v Sloveniji poročali o ukinitvah nekaterih letalskih povezav v Italiji in omejevanju tamkajšnjega družabnega življenja. V Sloveniji smo dobili prvi znani primer okužbe s koronavirusom in se pri 16 potrjenih primerih spraševali, zakaj še nismo zaprli šol. 11. marca so zaprli prvo šolo in ko smo imeli 12. marca v SLoveniji 96 potrjenih primerov in so se zapirale meje, je vlada je napovedala dodatne ukrepe za zajezitev širjenja okužbe, med drugim zaprtje vseh vrtcev in šol. V tem času od 2. do 12. marca je bilo objav o prenehanju opravljanja dejavnosti s. p. povprečno 50 na delovni dan.
Od 13. do 20. marca povprečno 124 objav o prenehanju dejavnosti na delovni dan
13. marca je bilo do 14. ure 141 potrjenih okužb, zapirati so se začeli hoteli in turistične znamenitosti, ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa so se le še stopnjevali. V petek, 14. marca je v Sloveniji zaradi okužbe umrla prva žrtev in ta dan so za ponedeljek napovedali ustavitev javnega prometa. 16. marca so se zaprli vsi gostinski lokali in nenujne trgovine. V tem času od 13. do 20. marca se je število objav o prenehanju dejavnosti povečalo in sicer jih je bilo vsak delovni dan v povprečju okoli 124, največ 20. marca, ko jih je bilo 180.
V petek svojo dejavnost zaprl tudi glasbenik Vlado Kreslin
Največ objav o prenehanju opravljanja dejavnosti s. p. na Ajpesu je bilo v tem mesecu največ do današnjega dne prav v petek, 20. marca, ko je svojo dejavnost ravno na ta dan zaprl tudi glasbenik Vlado Kreslin.
Na družbenih omrežjih so njegovi oboževalci ob tem izrazili skrb, a kot nam je povedal glasbenik, ta ukrep predvsem vpliva nanj, na ljubitelje njegove glasbe pa upa, da ukrep ne bo imel vpliva.
"To s trenutno situacijo nima veze, to sem že dolgo nameraval narediti. Upam, da bom to preživel in še naprej nastopal in igral. Ustvarjal bom, dokler bom dihal, saj delam to tudi zaradi sebe, ne le za publiko," je povedal Kreslin, ki si življenja brez glasbe ne predstavlja, hkrati pa opozarja, da je veliko ljudi v veliko težji situaciji, kot je sam.
"Samo da njih vidiš, si lahko samo tiho"
Kreslin je trenutno situacijo komentiral kot izredno slabo za vse ustvarjalce. "Katastrofalno je. Vsem glasbenikom je odpadlo ogromno nastopov, koncertov. Za večino je to res katastrofa," meni Kreslin, ki pa ob tem opomni, da je veliko ljudi v veliko večji krizi, kot je sam.
"Jaz se res ne morem pritoževati. Če pogledam okrog, sploh prodajalke v trgovinah – samo da njih vidiš, si lahko samo tiho. Kje so šele zdravstveni delavci in drugi," pravi Kreslin, ki prav tako upa, da se bodo razmere čimprej izboljšale, do takrat pa vsak večer ob šesti uri zaigra in zapoje na svojem balkonu.
Zaposleni v trgovinah so še vedno med najbolj izpostavljenimi posamezniki, ki zaradi narave dela v času epidemije ne morejo ostati doma.
Samostojni podjetniki zahtevajo odpis prispevkov namesto odloga
Ker je več kot 100.000 samozaposlenih naenkrat ostalo brez prihodkov, se številni samostojni podjetniki in drugi, ki so se znašli v podobni situaciji, sprašujejo, kako naj preživijo.
V skupini Tudi mi smo (samo)zaposleni! Na Facebooku je že 13.585 članov, ki vsakodnevno objavljajo ideje za rešitve in opisujejo svoje težke situacije.
Njihova prva in glavna zahteva je oprostitev plačila obveznih prispevkov za socialno in zdravstveno zavarovanje od začetka do konca trajanja uredbe, ki močno vpliva na njihove prihodke. Odlog trimesečnih prispevkov do leta 2022, ki jim je bil kot možnost ponujen pred dnevi, razumejo kot zadolževanje in vztrajajo pri mnenju, da to ni rešitev, saj bi jih najmanjši samozaposleni težko kdaj sploh plačali.
Urša Božič pred parmalentom z mirnim protestom opozorila na nezavidljivo situacijo samozaposlenih. Kozmetičarka pred parlamentom za vse samozaposlene
V petek je po spletu zaokrožila fotografija samostojne podjetnice Urše Božič, ki je z mirnim protestom s transparentom v roki sama stopila pred parlament in opozorila na problematiko.
"Ni v moji navadi, a danes se nisem mogla sprijazniti z drobtinicami, ki naj bi nas zadovoljile, da bi mirno prenesli mučne mesece, ki se nam obetajo," je zapisala v komentarju pod objavljenimi fotografijami in številnimi odobravajočimi komentarji.
Tako ona kot njen partner sta zaprla vrata svojih podjetij. Sama je zaprla kozmetični salon, partner čistilnico.
"Sem ena čisto navadna kozmetičarka - ena tistih, ki smo v ponedeljek zaklenili svoja vrata zato, da bi z zmanjšanjem družbenih stikov zajezili zdravstveno katastrofo, ki se nam obeta. Vendar se s tako dramatičnim ukrepom obeta še druga katastrofa - gospodarska. Mala podjetja in s.p.-ji smo v tem primeru daleč najranljivejša skupina. Od ponedeljka dalje smo mnogi za nedoločljivo dolgo časa ostali brez možnosti pravice do dela, kljub temu pa se naši stroški ne bodo občutno zmanjšali. Ne razumem tega, da se nam avtomatično ne da moratorija na najemnine, kredite in leasinge, odpis prispevkov, nadomestila plač," je dejala.
Kot pravi, bodo brez teh ukrepov množično odpuščali delavce in zapirali podjetja. S partnerjem sta enega zaposlenega že morala odpustiti, štirje pa so na čakanju.
"Dejstvo je, da zgledi resnično uspešnih gospodarstev kažejo, da se zavedajo, da bodo s kratkotrajno pomočjo vsem prizadetim podjetjem doživeli manjše gospodarske izgube kot s tem, da ga pustijo propadati na milost in nemilost in potem spet oživljati - nisem ekonomistka, ampak moje praktične izkušnje in zdrava pamet mi pravijo, da je to neumnost! Morda smo res majhni, a smo ljudje, ki resnično dajemo vse od sebe, da naša mala podjetja živijo. In bodo živela še naprej, če nam bodo le pomagali preživeti - ker oni imajo to moč!!!" je še zapisala na Facebooku.
Zajc: "Odlog plačila prispevkov je bil le prvi nujni korak."
Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo je v petek na Twitterju sporočil, da na samozaposlene ne bodo pozabili in da je bil odlog prispevkov le prvi nujni korak.
Na samozaposlene ne bomo pozabili. Odlog plačila prispevkov je bil le prvi nujni korak. Pripravljamo nove ukrepe za to, da bodo samozaposleni ostali likvidni in da jih ta kriza ne bo uničujoče prizadela. Ne gre pa čez noč, čeprav bi si to tudi sam želel.
— Simon Zajc (@zajc_si) March 20, 2020
Na spletni strani Vlade RS so danes objavili, da pospešeno pripravljajo prvi obsežnejši zakonski paket za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, smernice za obravnavo paketa bodo obravnavali in sprejemali v ponedeljek, zakonski predlog pa bo pripravljen do petka.
"Bom dala zvečer v lonec kuhati kamenje in upala, da bodo otroci hitro lačni zaspali?"
Medtem so se aktivirali tudi drugi posamezniki in danes mirno protestirali po vzoru Božičeve.
"Za ta korak sem se odločila, ker se bojim, da bodo moji otroci lačni. Sem mati samohranilka z s.p.-jem. To je moj edini vir preživetja. Bom dala zvečer v lonec kuhat kamenje in upala, da bodo otroci hitro lačni zaspali? Zato sem se odločila za ta korak, ker ne smem delati, plačati pa moram enako kot, da sem! Zato, ker nismo vsi enaki pred zakonom! Smo s.p.-jevci kaj drugačni? Da ne omenjam najemnine, ki jo bo treba tudi plačati, prihodka pa ni nič, medtem ko si državniki zvišujejo plače. Nisem se pritoževala, dokler sem smela delati, pa sem tudi težko shajala. Naša država je že tako preveč pogoltna, zdaj pa bi nas radi spravili še v minus. To je nesprejemljivo," nam je povedala Nataša Gašperut, ki je v Mariboru s transparenti sledila predhodnici v Ljubljani.
"Stroški visoke brezposelnosti in velikega števila stečajev so dolgoročno verjetno precej višji"
"Brez takojšnjega ukrepa, ki bi moral veljati že za mesec april, obstaja velika verjetnost, da bodo delodajalci odpustili precejšen del zaposlenih ter da bodo mnoga podjetja in samozaposleni končali v stečaju. V kombinaciji z drugimi ukrepi, ki so že predvideni (npr. moratorij na odplačevanje kreditov), povečamo možnost hitrejše normalizacije po koncu epidemije," sta zapisala v pozivu.
Potrebno je takojšnje ukrepanje za rešitev Slovenije, poziva Nataša Pirc Musar s svojim soprogom Alešem Musarjem. Po njunem mnenju bi, če bi država 500.000 zaposlenim in samozaposlenim tri mesece plačevala minimalno plačo, skupni strošek znašal približno 1,64 milijarde EUR.
"Od tega bi šlo v pokojninsko in zdravstveno blagajno okrog 540 milijonov EUR. S takim ukrepom bi korenito zmanjšali odpuščanje in stečaje zaradi virusne krize. Iz mehanizma odkupa obveznic ECB je Sloveniji na razpolago okrog 3 milijarde EUR financiranja, kar zadostuje tako za tak ukrep, kot za sektorske ukrepe v posameznih branžah. Stroški visoke brezposelnosti in velikega števila stečajev so dolgoročno verjetno precej višji," sta navedla in pozvala pristojne k takojšnjemu ukrepanju in rešitvi slovenskega gospodarstva in Slovenije.
"Bomo videli, česa bo več ostalo - slabega ali dobrega"
Dokler novih ukrepov ne bo, se vsi, ki lahko doma v skrbeh le čakajo na to, kaj se bo z njimi zgodilo v bližnji prihodnosti, znajdejo po svoje. Nekateri so si po dolgih obdobjih dela brez prostih dni, bolniških odsotnosti in dopustov, kar je še posebno značilno za številne samozaposlene, vzeli nekaj časa zase in svojo družino, nekateri pospešeno iščejo druge rešitve, zaposlitev in možnosti, kako bi lahko prišli do zaslužka, spet drugi poleg dela usklajujejo še obveznosti s šolanjem otrok.
Veliko ustvarjalcev in glasbenikov se zamoti tudi tako, da prek družbenih omrežij in kako drugače objavljajo svoje ustvarjanje in na ta način se znajde tudi Kreslin.
"Vsak dan ob šestih zaigram en komad na balkonu in si s tem dam duška. Ljudje me spremljajo in mi predlagajo, kaj naj zaigram tisti dan, me sprašujejo, zakaj nisem zaigral česa drugega in tako naprej," se smeji Kreslin.
Kot pravi, so se v tej situaciji pokazale tudi pozitivne stvari, še posebno v medčloveških odnosih. "V tej tragediji se kaže to, česar prej nismo videli. Res je, kot pravijo, da se v takih situacijah pokaže najboljše in najslabše. Ene stvari so res dobre, nastalo je ogromno odličnih vicev. Tega ni bilo v Sloveniji res že zelo dolgo. Hvala bogu ima narod še vedno smisel za humor, to je glavno. To bo sigurno prineslo marsikaj pozitivnega, bomo pa videli, česa bo več ostalo – slabega ali dobrega, to je zdaj vprašanje," meni Kreslin.
V imenu Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI), ki združuje 220 članov, je danes javni poziv na odgovorne naslovil tudi predsednik društva Sebastian Cavazza.
"Prekarni delavci so bili, kar se tiče "košarice pravic", že do sedaj potisnjeni na rob," pišejo v društvu DSI. "Pozivamo vse pristojne institucije (predsednika Republike Slovenije, Vlado Republike Slovenije, državni zbor, državni svet), naj v čim krajšem roku dejavno pristopijo k reševanju problema in izboljšanju položaja. Prekarni delavci in samozaposleni delavci v kulturi, ki bodo po zdajšnjih vladnih predlogih potencialno najbolj prizadeta skupina, prav tako plačujejo vse prispevke in dajatve, ki jih nalaga zakon, zato je nedopustno, da jih v tem času država potisne z dežja pod kap.
Prekarni delavci so bili, kar se tiče "košarice pravic", že do sedaj potisnjeni na rob, in mi kot kulturna družba ne smemo dopustiti, da z našimi najšibkejšimi ravnamo najbolj oholo. Moč družbe se meri v tem, kako poskrbi za svoj najbolj ranljivi del. Ob tej priložnosti bi radi opozorili, da so druge države (Avstrija, Nemčija, Francija, Italija, Hrvaška, Portugalska, Kanada, Singapur) sprejele niz ukrepov, ki bodo zaščitili samozaposlene in prekarne delavce. Hkrati so prav posebno pozornost namenile kulturnemu sektorju, ker se zavedajo, da je kultura zelo pomembna tudi na gospodarskem področju, in se njeni vplivi še kako lahko merijo tudi v monetarnem smislu.
Pozivamo vas, da še enkrat premislite in ukrepate trajnostno in premišljeno ter na prvo mesto postavite človeka. Brez humanosti in empatije ne bomo napredovali ne kot družba ne kot posamezniki. Želimo si, da s svojimi dejanji v javnost pošljete ravno nasprotno sporočilo, kot se ga trudite poslati zdaj – torej ne 'vsak sam, vsak po svoje, najprej pa naši', temveč 'v tem smo skupaj'," so med drugim zapisali v svojem pozivu.
60