Svet se pripravlja na življenje brez čebel

"Edino Slovenci imamo tako radi čebele, da smo jim že pred več kot stoletjem njihove domove okrasili z res lepimi panjskimi končnicami," je povedala Aleša Kandus, direktorica podjetja Medex, ki bo prihodnje leto praznovalo 60. obletnico obstoja. "Presenetilo me je to, da se svet pripravlja na življenje brez čebel. Da so na harvardski univerzi že leta 2007 naredili robota čebelo, ki je težek 80 miligramov in je že izvedel prvi uspešen let," pri tem pa jim je nacionalni znanstveni inštitut namenil deset milijonov dolarjev za razvoj čebele, ki bi letela v rojih, njena naloga pa bi bila poleg umetnega opraševanja tudi spremljanje klimatskih razmer in opazovanja prometa.

Kmetijstvo je odvisno od čebelarstva Življenje brez čebel je nemogoče. Einstein je že leta 1949 svaril pred umiranjem čebel in – človeštva. Njegov slavni stavek, ki govori, da bo človek izginil štiri leta po tem, ko bo iz obličja Zemlje izginila še zadnja čebela, je bilo slišati tudi na novinarski konferenci, ki jo je Medex pripravil s Čebelarsko zvezo Slovenije. Obe strani sta enotni, kako pomembna je čebela. "Vsaka tretja žlica svetovne hrane je odvisna od čebel. To je znanstveno dokazano," pravi Boštjan Noč in dodaja, da je kmetijstvo odvisno od čebelarstva. "Če ne bo čebel, tudi oni ne bodo imeli proizvodov." Ni zanemarljiv podatek, kako pomemben je glavni namen čebel, opraševanje – brez njih bi (bo) izumrlo kar nekaj rastlinskih vrst, med njimi tudi mandlji, pri katerih je letina 100-odstotno odvisna od čebel, da ne govorimo o prihodkovni izgubi. "Vrednost opraševanja oziroma povečanje pridelka je samo v Ameriki ocenjena na 15 milijard dolarjev," je potrdila Kandusova.

Kaj pa čebelarski turizem? O morebitnih čebeljih robotih je spregovoril tudi prvi mož Čebelarske zveze Slovenije. "V Sloveniji ni strahu, da bi imeli robote, ki bi opraševali rastline," saj je čebelarstvo del kulture in tradicije. "Slovenci imamo čebele v genih in čebelje pridelke. Tega nima nihče na svetu. Nima čebelnjakov, panjskih končnic, nihče nima takšne ljubezni do čebel," to pa dokazuje tudi število čebelarjev na število prebivalcev. Smo namreč druga država po številu čebelarjev na prebivalca, kar na 1000 ljudi znaša štiri čebelarje oziroma po podatkih centralnega registra čebelnjakov 9503 čebelarjev leta 2012. "Ko pridejo Japonci, jih vidiš, kako čustveno to doživijo, ker oni čebel nimajo v svojih mestih," in izpostavlja pomen čebelarskega turizma pri nas.

Odškodnine so korak naprej "Letošnja letina je povprečna," pojasnjuje Noč. Na slabše stanje so vplivale visoke temperature in pomanjkanje padavin v juliju, zaradi česar je nastalo daljše brezprašno obdobje. Kljub nekaterim pozitivnim odzivom ministrstva za okolje in prostor – prvič bodo dobili odškodnino v primeru naravne nesreče – je pomemben korak v smeri ohranjanja čebel tudi napoved, da bo država čebelo, kranjsko sivko, v kratkem razglasila za ogroženo živalsko vrsto, pa tudi prilagoditev čebelarstva na (skoraj) vsakoletne naravne nesreče. "Sprejeti je treba tudi nekatere druge ukrepe. Na primer zeleno gnojenje, manjšo uporabo pesticidov in večji nadzor nad uporabo. Če jo hočemo ohraniti, potrebujemo čisto in zdravo okolje," je še prepričan Noč.

Bodi eko od malega! Slabo letino beležijo pri smreki, ki je tudi povezovalka aktivnosti, ki sta jo pripravila podjetje Medex in Čebelarska zveza Slovenija. "Bodi eko, ohrani čebelo in smreko" je aktivnost, v kateri bodo otroci letošnjo jesen okraševali eko smreko, ki jo bodo lahko imeli iz leta v leto, ob tem pa še ohranjali pomemben sestavni del opraševanja. Da se od čebel lahko marsikaj naučimo, je prepričana direktorica Medexa, za katerega pravi, da je kljub letom še vedno zdravo in inovativno, saj čebele nikoli ne živijo same, ampak "samo v roju, družini in z medsebojnim sodelovanjem".