Torek, 6. 5. 2025, 17.47
4 ure, 48 minut
Štuhec: To lahko odloči, kdo bo bodoči papež

"Glede tega pri papežu Frančišku ne vidim nobenega odstopanja od bistvenih linij evangelija. Drugo pa je, kako se papež opredeljuje do nekaterih kulturno-političnih in časovno pogojenih zadev. Pri tem bodo vedno različna stališča," pravi moralni teolog Ivan Štuhec.
"Trenutne okoliščine na neki način določajo, kdo bo bodoči papež. Po eni strani so pomembne njegova osebnost in njegove sposobnosti, po drugi strani pa ga je treba umestiti v čas in prostor in upoštevati, kje na svetu so trenutno nevralgične točke. Po mojem mnenju sta to dve, in sicer na bližnjem vzhodu, torej konflikt med Palestino in Izraelom, druga pa je v Aziji, natančneje odnosi med Kitajsko, Korejo in posredno ZDA. Obstaja torej velika verjetnost, da bo bodoči papež nekdo, ki te stvari dobro pozna in se bo znal v teh okoliščinah primerno odzvati, pri tem pa ni nujno, da prihaja z Bližnjega vzhoda ali iz Azije," o morebitnem nasledniku papeža Frančiška pravi moralni teolog Ivan Štuhec. Ob tem velike naglice pri izvolitvi novega papeža ne pričakuje.
V Vatikanu so že zbrani kardinali elektorji, ki bodo v sredo popoldne zakorakali v Sikstinsko kapelo, in s tem se bo začelo izbiranje novega papeža. Kardinali morajo novoizvoljenega poglavarja Cerkve potrditi z dvotretinjsko večino, kar pomeni, da mora zanj glasovati 89 izmed 133 kardinalov. Koliko časa bo trajal konklave, lahko le ugibamo.
"Po Janezu Pavlu II. je bilo na neki način dokaj jasno, da bo prihodnji papež Benedikt XVI. Ko so volili Benedikta XVI., je bil Bergoglio že med kandidati in je imel zato v naslednjem krogu, potem ko je Benedikt XVI. odstopil, kardinalski zbor že določeno orientacijo pri tem, kdo so potencialni kandidati. Stvari v konklavu so zato tekle razmeroma hitro. Mislim, da tokrat ne bo šlo tako hitro, prvič zato, ker je veliko novih kardinalov in ker se med sabo ne poznajo. Imeli so malo časa, da so izmenjali svoje poglede in stališča, in mislim, da so bili prvič vsi skupaj šele na pogrebu papeža Frančiška. Osebno zato ne pričakujem velike naglice pri izvolitvi papeža," pojasni naš sogovornik, moralni teolog Ivan Štuhec.
Sodobni papež v kontekstu sodobnega časa
Štuhec je prepričan, da bi se morali bolj kot z ugibanjem o tem, kdo bo novi papež, ukvarjati s konteksti, v katerih so bili izbrani predhodniki papeža Frančiška.
"V obdobju po 2. svetovni vojni je bil Pij XII., preden je postal papež, nuncij v Nemčiji. Prihajal je iz sveta, ki je v času 2. svetovne vojne odigral ključno vlogo in dobro je poznal, kaj se je dogajalo in kaj se bo dogajalo v Nemčiji. Zgodovinski kontekst je igral vlogo pri izbiri papeža in tukaj sam vidim razlaganje znamenja časa. To v duhu evangelija pomeni delovanje Svetega Duha, ki ne deluje mimo časa, v katerem živimo. Ko se govori, da bo Sveti Duh izbral papeža, ga bo izbral s pomočjo kardinalov in njihovih glasov. Ti pa morajo razmišljati, v kakšnem kontekstu izbirajo sodobnega papeža," pravi Štuhec.
Štuhec: Ko moraš sprejeti odločitve, priljubljenost postane vprašljiva
Papež Frančišek je prihajal iz Latinske Amerike in njegova odločitev za uboge je prišla ravno v času, ko na eni strani zahodnoevropski svet živi v preobilju in brezmejnem kapitalizmu, medtem ko na drugi strani ljudje umirajo od lakote. Ker je prihajal iz družine migrantov, je bil zelo občutljiv do migrantske problematike, ki je postala aktualna ravno na sredini njegovega pontifikata. Nadel si je ime po svetniku Frančišku Asiškem, zavetniku revnih in ubogih. Veljal je za naprednega papeža z liberalnimi vrednotami in bil med ljudmi izredno priljubljen. Ob njegovi smrti se še posebej poudarja njegovo skromnost, ki jo izkazuje tudi njegova želja za preprost pogreb.
Štuhec meni, da je govorjenje o progresivnem in konservativnem papežu politični jezik, ki v Cerkvi ne more zdržati kot kriterij, pač pa je glavni kriterij, ali je papež verodostojen Petrov naslednik in naslednik vseh drugih papežev in predvsem ali oznanja Kristusov nauk, kar je tudi njegova glavna naloga.
"Pri papežu Frančišku ne vidim nobenega odstopanja od bistvenih linij evangelija," pravi moralni teolog Ivan Štuhec.
Kar zadeva priljubljenost papeža Frančiška, spomni, da ni edini papež, ki so ga ljudje vzeli za svojega in da so ocene okoli njegove priljubljenost narejene izven konteksta zadnjih papežev. "Tukaj se kaže, kako je sodobni človek pozabljiv oziroma kako se nekoga v določenem trenutku dvigne na pediestal, nato pa se ga pozabi. Janez XXIII. je bil ravno tako priljubljen papež in Frančiška vidim v zelo podobni vlogi. Janez XXIII. je odprl okna in vrata Cerkve in bil začetnik reforme v njej, ki pa je zaradi smrti ni izpeljal. Njegov predhodnik Pavel VI. pa medtem zaradi svoje vloge, ki jo je takrat imel, ko je moral stvari zaključiti in doreči, ni bil ravno priljubljen. Lahko je ostati priljubljen, če odpiraš, ko pa moraš enkrat sprejeti odločitve in ko te zadevajo življenja ljudi, lahko priljubljenost postane vprašljiva," pojasni sogovornik.
Ob tem Štuhec spomni na Janeza Pavla II., ki je bil pri ljudeh prav tako priljubljen in so ga po njegovi smrti verniki razglasili za svetnika, ko so na trgu sv. Petra vzklikali "subito santo" (takoj svetnik).