Torek, 11. 10. 2022, 15.02
1 leto, 6 mesecev
Strma rast nezakonitih migracij. Policija svari: Naš azilni sistem se zlorablja.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,96
56
"Skoraj vsi tisti, ki izrazijo namero podati prošnjo za mednarodno zaščito, po nastanitvi v azilnih kapacitetah nadaljujejo pot v svoje dejanske ciljne države. To je postal glaven modus nezakonitega prehajanja meja na poti proti dejanskim ciljnim državam," pravi policija.
Policija je septembra zabeležila 4.061 nezakonitih prehodov meje, kar je trikrat več kot septembra lani, ko so jih zabeležili 1.346. Tudi trend porasta števila izraženih namer podaje prošenj za mednarodno zaščito je letos izrazito strm in kaže na očiten porast problematike zlorab našega azilnega sistema, pravi policija.
V obdobju od 1. januarja 2022 do 30. septembra 2022 je bilo obravnavanih 15.590 nelegalnih prehodov državne meje. V lanskem enakem obdobju je policija obravnavala 7.260 nelegalnih prehodov. Število nelegalnih prehodov se je tako povečalo za 114,7 odstotka glede na predhodno leto. Največ je bilo državljanov Afganistana, Indije in Burundija, je sporočila policija.
Policija pričakuje, da se bo trend porasta nezakonitih prehodov meje začasno prekinil šele s poslabšanjem vremenskih razmer pozimi.
Letos 330 odstotkov več izraženih namer podaje prošenj za mednarodno zaščito
Letos je bilo obravnavanih 14.981 izraženih namer podaje prošenj za mednarodno zaščito. Število je večje za 330,2 odstotka od primerljivega lanskega obdobja, ko je bilo evidentiranih 3.482 namer. Tiste, ki so izrazili namero podaje prošnje za mednarodno zaščito, so predali v nadaljnji postopek pristojnemu organu s področja mednarodne zaščite. Obravnavali so tudi 6.941 vlog za začasno zaščito, od katerih so jih 6.868 vložili državljani Ukrajine.
Trend porasta števila izraženih namer podaje prošenj za mednarodno zaščito je letos izrazito strm. Kaže na očiten porast problematike zlorab našega azilnega sistema, svari policija.
Slovenski policisti so na podlagi mednarodnih sporazumov tujim varnostnim organom izročili 2.106 tujcev, lani pa 3.211. Število se je zmanjšalo za 34,4 odstotka. Največ je bilo izročenih na meji s Hrvaško, in sicer državljanov Afganistana. Tuji varnostni organi so na podlagi mednarodnih sporazumov o vračanju oseb v Slovenijo vrnili 320 oseb, lani 156. Med sprejetimi je bilo 28 slovenskih državljanov.
Po nastanitvi v azilnih kapacitetah nadaljujejo pot
"Trend števila nelegalnih prehodov strmo narašča. Največ je bilo obravnavanih državljanov Afganistana, kar je glede na položaj v izvorni državi in državah, kjer neuspešno iščejo zatočišče, razumljivo. Sledijo državljani Indije in Burundija, kar je posledica vstopa v Srbijo brez vizumske obveznosti in nadaljevanja poti proti dejanskim ciljnim državam. Med policijskimi upravami je z nelegalnimi prehodi najbolj obremenjena PU Koper. V začetku letošnjega leta se je število povečalo tudi na območju PU Novo mesto. Glavne poti nedovoljenih migracij potekajo proti tema dvema deloma Slovenije," so še sporočili s policije in dodali:
"Število nelegalnih migrantov, ki izrazijo namero podaje prošnje za mednarodno zaščito, je več kot štirikrat večje od lanskega. Letošnji trend porasta je velik in strm. Povečalo se je predvsem število afganistanskih državljanov, vendar se njihov delež v strukturi zmanjšuje. Struktura prosilcev po državljanstvu se je močno spremenila, tudi tu so pomembno zastopani državljani Indije in Burundija. Skoraj vsi tisti, ki izrazijo namero podati prošnjo za mednarodno zaščito, po nastanitvi v azilnih kapacitetah nadaljujejo pot v svoje dejanske ciljne države. To je postal glaven modus nelegalnega prehajanja meja na poti proti dejanskim ciljnim državam. Le malo izmed tistih, ki izrazijo namero podaje prošnje, počaka na konec postopka, kar kaže na nizek interes za mednarodno zaščito v Sloveniji."
Policija: Vračanje ni več sorazmerno z obsegom migracij
"Največ nedovoljenih vstopov na notranjih mejah je bilo na notranji meji z Italijo in Avstrijo. Obseg problematike je skoraj za dve tretjini večji kot lani. Število zavrnitev vstopa državljanov tretjih držav se je minimalno povečalo. Na zračnih mejah je število zavrnjenih še vedno izrazito majhno. Število odkritih primerov nedovoljenega prebivanja je petino manjše od števila iz lanskega enakega obdobja, saj je manj primerov nedovoljenega prebivanja predvsem državljanov Ukrajine in Moldavije. Problematika sprejema in vračanja v sosednje države je predvsem odvisna od učinkovitosti izvajanja sporazumov o vračanju in sodelovanja sosednjih držav. Problematika izročitev je odvisna tudi od obsega zlorab našega azilnega sistema, da bi se izognili vračanju ter v zadnjem obdobju od odzivnosti hrvaških varnostnih organov ter njihovega spoštovanja bilateralnega sporazuma. Opažamo, da vračanje ni več sorazmerno z obsegom nedovoljenih migracij," so sklenili.
V prvih osmih mesecih letošnjega leta je bilo okoli 188.200 nelegalnih prehodov na območje EU. Število nelegalnih prehodov se je povečalo za 75 odstotkov od enakega obdobja lanskega leta. Na območju Zahodnega Balkana je bilo v letošnjem avgustu okoli 15.900 nelegalnih prehodov, kar je za 141 odstotkov več kot v lanskem avgustu. Število predstavlja polovico vseh nelegalnih prehodov na zunanjih mejah EU. V letošnjih prvih osmih mesecih je bilo na tem območju obravnavanih 86.581 nelegalnih prehodov, za 190 odstotkov več kot lani.
56