Petek, 5. 4. 2024, 11.47
8 mesecev, 3 tedne
Stranka Resni.ca ima velike težave z resnico. Razkrivamo, zakaj.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,76
Zoran Stevanović, prvak stranke Resni.ca, trdi, da je v konfliktu v Ukrajini na strani miru. Stranka Resni.ca je v objavah na družbenih omrežjih, ki se dotikajo vojne v Ukrajini, sicer kritična predvsem do Ukrajine, Združenih držav Amerike, Evropske unije in zveze Nato, tako rekoč nikoli pa do Rusije ali režima ruskega predsednika Vladimirja Putina, katerega najtesnejši zavezniki so državam Zahoda že večkrat odkrito grozili z jedrskim orožjem in nenehno oznanjajo, da Ukrajina kot država sploh nima pravice do obstoja.
Stranka Resni.ca je pred kratkim objavila videoposnetek, v katerem Zoran Stevanović razkrije, tako pravi, vso resnico o Ukrajini. Ne gre sicer za povsem izvirne misli prvaka stranke, temveč za ponavljanje trditev človeka, ki je bil v preteklosti delal za ruske državne medije in njihove satelite. Stevanović v videoposnetku odgovornost za vojno v Ukrajini naprti napadeni državi in Zahodu, Rusija pa ima, sodeč po vsebini povedanega, v konfliktu tako rekoč neznatno vlogo. Ob tem Stevanović našteje številne netočnosti, polresnice, namigovanja, zavajanja ter celo naravnost izmišljene podatke in dejstva, ki jih je mogoče enostavno preveriti oziroma opozoriti, da gre v resnici za produkte kremeljskega propagandnega stroja.
Videoposnetek z naslovom Vsa resnica o Ukrajini, ki ga je na družbena omrežja objavila stranka Resni.ca, je delni povzetek videoposnetka z naslovom Razkrit pravi gospodar vojne?, ki ga je tri dni prej objavil srbsko-kanadski filmski režiser, televizijec in politični aktivist Boris Malagurski (vir).
Malagurski je znan po dokumentarnih filmih o Kosovu, slovi pa kot velik evroskeptik in kritik vpliva ZDA. Nekatere njegove dokumentarne filme so kritiki označili za revizionistične in ga obtožili, da relativizira in celo cenzurira vojne zločine Srbije med vojno v Bosni in Hercegovini, na primer genocid v Srebrenici.
Malagurski je v preteklosti sicer delal za srbsko podružnico ruske medijske hiše Sputnik, bil pa je tudi urednik in voditelj televizijske oddaje na enem od kanalov ruske državne televizije RT (Russia Today).
Vsa resnica o Ukrajini. Nujno poglej. pic.twitter.com/I7A9VCl3G3
— Resni.ca (@resni_ca) March 11, 2024
Trditev: "Dogovor, da do ruske vojaške intervencije sploh ne pride, je bil med Ukrajino in Rusijo dosežen že v Istanbulu, a ga je torpediral takratni britanski premier Boris Johnson."
- Mirovna pogajanja med Ukrajino in Rusijo v Istanbulu so v resnici potekala 29. in 30. marca 2022, torej več kot mesec dni po ruskem napadu na Ukrajino, ki se je začel 24. februarja 2022. "Ruska vojaška intervencija", kot invazijo Rusije in takojšen poskus zavzetja Kijeva, ki pa ga je Ukrajina odbila, opiše Stevanović, se je takrat že zgodila.
- Da je sklenitev mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino po pogajanjih v Istanbulu preprečil takratni britanski premier Boris Johnson, je v najboljšem primeru polresnica (pro)ruske propagande. Boris Johnson je po pogajanjih v Istanbulu Ukrajincem res svetoval, naj ne sprejmejo ruske mirovne ponudbe, temveč se borijo naprej. Toda David Arahamija, znan tudi kot David Braun, ukrajinski poslanec, predsednik stranke Sluga naroda in tesen svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je bil član skupine ukrajinskih pogajalcev v Istanbulu, je v intervjuju pred štirimi meseci dejal, da tako ali tako niso bili pripravljeni sprejeti ruskega miru, ker niso dobili nobenih zagotovil, da jih Rusija ne bi znova napadla, in da Boris Johnson ni bil mož odločitve. (vir)
Trditev: "Ukrajina bo odstavljenega generala Valerija Zalužnega, ker naj bi ta predstavljal grožnjo režimu Zelenskega, namestila na veleposlaništvo v Veliki Britaniji s 50 milijoni nagrade."
- Priljubljeni nekdanji vrhovni poveljnik ukrajinskih sil Valerij Zalužni, ki ga je predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski v začetku februarja razrešil s položaja, bo res zasedel diplomatsko mesto na veleposlaništvu Ukrajine v Veliki Britaniji, a predvsem zato, ker je za ta položaj kandidiral sam, Zelenski pa je njegovi kandidaturi nato ugodil.
Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski in nekdanji vrhovni poveljnik ukrajinskih vojaških sil Valerij Zalužni.
- Informacija, da naj bi Zalužni za to prejel kar 53 milijonov dolarjev oziroma slabih 49 milijonov evrov nagrade, je medtem povsem izmišljena in izhaja iz objave na družbenem omrežju X s ponarejenim prispevkom britanske medijske hiše BBC. Ta kot vir informacije navaja znani nizozemski preiskovalni portal Bellingcat, katerega ustanovitelj pa je pod objavo na X sam opozoril (vir), da gre za lažen videoposnetek in da Bellingcat nikoli ni preiskoval česa takega. Da je nekdo ponaredil prispevek BBC, so za tiskovno agencijo Reuters opozorili tudi v britanski medijski hiši. Videoposnetek je na družbenem omrežju X sicer delil profil, ki odkrito izraža podporo Rusiji, Kitajski in celo Severni Koreji.
Trditev: "Nekatere manjše države so v ta spopad (vojno Ukrajine in Rusije, op. p.) vložile popolnoma vso vojaško tehniko, ki jo pravzaprav imajo. Kot Danska, na primer."
- Ni znano, da bi katera od manjših držav, ki Ukrajini pomagajo z dobavami orožja, streliva in opreme, v spopad med Ukrajino in Rusijo vložila "popolnoma vso vojaško tehniko". Slovenija, ki je, na primer, ena od najmanjših držav, ki so v Ukrajino pošiljale pomoč v obliki oborožitve, je poslala le dvanajst odstotkov svojih zalog težkega orožja, med drugim 35 bojnih pehotnih vozil M80A, 28 posodobljenih tankov T-55 (znanih pod oznako M-55S) in 20 oklepnikov valuk.
Slovenski tank na bojišču v Ukrajini:
- Češka, na primer, ki je prva na lestvici medija Politico s primerjavami, kolikšna je bila pomoč posameznih držav Ukrajini v težkem orožju glede na odstotek njihove zaloge teh orožij, je Ukrajini dala 59 odstotkov svojih zalog težkega orožja.
- Danska, ki jo izpostavlja Zoran Stevanović, Ukrajini ni dala "popolnoma vse svoje vojaške tehnike, ki jo pravzaprav ima", temveč je premierka države napovedala, da bo Danska v Ukrajino poslala svoje celotno topništvo. Kot je poudarila predsednica danske vlade Mette Frederiksen, gre za opremo, ki jo Ukrajina trenutno krvavo potrebuje. Hkrati topništvo za Dansko nima posebnega strateškega pomena, saj obrambna strategija države temelji predvsem njenem letalstvu in mornarici ter na dejstvu, da je članica zveze Nato in Evropske unije, obenem pa je z vseh strani tudi obkrožena z državami, ki so članice zveze Nato.
- Danska je medtem tudi že našla zamenjavo za 19 havbic Caesar 8x8, ki jih je poslala v Ukrajino (vir).
Videoposnetek Zorana Stevanovića oziroma stranke Resni.ca, v katerem za vojno krivi Ukrajino in interese ameriškega kapitala ter dobesedno navede več povsem napačnih in lahko preverljivih dejstev, je pohvalila tudi novinarka in nekdanja dopisnica iz Rusije Polona Frelih, ki bo junija kandidirala na listi stranke Resni.ca za evropske volitve. Frelihova je pred dnevi na družbenem omrežju Twitter napovedala, da bo tožila odgovornega urednika portala 24ur.com, ker je ta v enem od člankov zapisal, da je "podpornica ruske invazije Ukrajine".
Trditev: "Enega zahodnega politika ni, ki bi se v tej norosti postavil na stran miru."
- Francoski predsednik Emmanuel Macron je v začetku februarja 2022, ko je Rusija še lagala, da gre v primeru kopičenja vojske na mejah Ukrajine in v Belorusiji zgolj za vojaške vaje, osebno odpotoval v Moskvo na srečanje s predsednikom Rusije Vladimirjem Putinom. Namen Macronovega obiska je bil poskus prispevanja k zmanjšanju napetosti med Rusijo in Ukrajino. Macron je v zadnjem obdobju sicer nekoliko zaostril retoriko glede vojne v Ukrajini, med drugim je dejal, da ne izključuje pošiljanja francoske vojske v Ukrajino.
- Nemški kancler Olaf Scholz je 2. decembra 2022 opravil enourni telefonski klic s predsednikom Rusije Putinom in ga pozival k diplomatski razrešitvi konflikta v Ukrajini in umiku vseh ruskih sil iz Ukrajine. Scholz je Putina 15. februarja 2022, torej le teden dni pred rusko invazijo na Ukrajino, tudi obiskal v Moskvi. Putin je nemškemu kanclerju takrat zatrjeval, da "noče vojne v Evropi".
Srečanje Vladimirja Putina in Olafa Scholza zgolj teden dni pred rusko invazijo Ukrajine si je marsikdo zapomnil predvsem zaradi komično dolge mize, za katero je ruski predsednik posedel nemškega kanclerja.
- Več evropskih in ameriških politikov se je jeseni leta 2023 vključilo v pogovore z ukrajinsko vlado o morebitnih nadaljnjih mirovnih pogajanjih z Rusijo in predvsem o tem, čemu bi se Ukrajina morda vendarle morala odpovedati, da bi bil dosežen končni dogovor. Kot je poročal medij NBC, je bilo v pogovore, ki so bili opisani kot zelo "delikatni" in za zdaj še "površinski", vključenih več kot 50 predstavnikov iz držav, ki podpirajo Ukrajino, torej tudi predstavnikov članic držav zveze Nato.
Trditev: "Nato se v Ukrajini že dolgo bori. Tam so Natova tehnika, Natovo vohunstvo, mase Natovih plačancev."
- Države članice zveze Nato, v prvi vrsti Združene države Amerike, Ukrajini že tako rekoč od začetka ruske invazije pomagajo z orožjem, urjenjem vojakov, logistiko in obveščevalnimi dejavnostmi. Tega ni nikoli skrival nihče.
- Tezo, da so v Rusiji "mase Natovih plačancev", medtem širijo izključno mediji in tiskovne agencije, ki jim uredniško politiko vodijo v Kremlju, torej ruske medijske institucije, ki so v delni ali popolni državni lasti. O tem so med drugim poročale državne tiskovne agencije TASS, Sputnik in RIA Novosti ter številni ruski mediji, kot so Kommersant, katerega lastnik je "Putinov najljubši oligarh" Ališer Usmanov, Vedomosti, ki so mu prepovedali poročati o Putinovi nameri o spremembi ruske ustave in kritiziranje Putinovih zaveznikov, RBC, ki je po razkritju poslov Putinovega zeta v davčnih oazah postal tarča racije ruske Zvezne varnostne službe (FSB).
Trditev: "V Ukrajini tudi volitev nimajo več."
- Organizacija predsedniških volitev v Ukrajini – te bi morale biti 31. marca letos – je trenutno velika dilema za ukrajinsko politično vodstvo.
- Po eni strani je preložitev volitev municija za podpornike Rusije, ki lahko to dejstvo uporabijo za obtoževanje Volodimirja Zelenskega, da ne spoštuje demokratičnih procesov in se kot diktator oklepa oblasti.
Vladimir Putin je v Rusiji na oblasti že četrt stoletja. Leta 1999 je začel kot vršilec dolžnosti predsednika vlade in nato postal predsednik ruske vlade, 31. decembra 1999 je bil izvoljen za predsednika Rusije in na tem položaju odsedel dva mandata, ko ga je štiri leta zamenjal Dmitri Medvedjev, Putin pa je bil v vmesnem času znova predsednik vlade, nato pa je bil leta 2012 znova izvoljen za ruskega predsednika. Leta 2020 je predlagal tudi referendum o spremembi ruske ustave, kar bi mu omogočilo, da bi v Rusiji na oblasti kot predsednik ostal do leta 2036. Spremembe ustave je na referendumu podprlo dovolj Rusov, Putin pa je bil letos ponovno izvoljen za predsednika.
- Po drugi strani pa ukrajinska ustava določa, da volitve ne morejo biti izvedene, dokler je v državi razglašeno vojno stanje in nato še šest mesecev po odpravi vojnega stanja. Dodaten izziv bi bili tudi varnost in organizacija volitev, saj je približno petina ozemlja Ukrajine trenutno pod rusko okupacijo, Ukrajina pa je tako rekoč dnevno tarča ruskih raketnih napadov in napadov z brezpilotnimi letali. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je že večkrat dejal, da ne nasprotuje izvedbi volitev, a te ne smejo ogrožati prizadevanj za zagotavljanje ukrajinske nacionalne varnosti.
Trditev: "Nato se je agresivno širil na meje Rusije kljub mnogim pohojenim sporazumom, kljub mnogim drugačnim obljubam."
- Mnogi sporazumi, da se Nato ne bo širil na meje Rusije oziroma proti njim, ne obstajajo. Nato takšne zaveze uradno ni dal ne Rusiji in ne nikomur drugemu.
- Kot poudarjajo v zvezi Nato, sami "agresivno" ne rekrutirajo nikogar, temveč se države, ki se želijo včlaniti, same približajo organizaciji, o njihovi pridružitvi pa nato odločijo druge članice. Tako je bilo nedavno s Finsko in Švedsko, ki sta se za članstvo v zvezi Nato odločili prav zaradi ruskega napada na Ukrajino.
S tem, ko se je zvezi Nato pridružila še Finska, se je meja med Rusijo in državami članicami zveze Nato tako rekoč podvojila. V zvezi Nato sicer poudarjajo, da je Rusija ozemeljsko največja država na svetu in da je tarnanje Rusije, da jih članice zveze Nato "stiskajo v kot", pretakanje krokodiljih solz, saj si Rusija kar 89 odstotkov svoje kopenske meje deli z državami, ki niso članice obrambnega zavezništva.
- Izvor trditev, da so ZDA oziroma zveza Nato izdala "obljubo", da se ne bo širila na vzhod, je srečanje nekdanjega ameriškega državnega sekretarja Jamesa Bakerja in zadnjega voditelja Sovjetske zveze Mihaila Gorbačova februarja 1990. Takrat sta se oba strinjala, da se zveza Nato ne bo širila dlje od Vzhodne Nemčije. Enako obljubo je maja istega leta v Bruslju ponovil takrat generalni sekretar zveze Nato Manfred Wörner.
- Ustne obljube, ki so temelj Putinove zamere do zveze Nato, so se zgodile v času, ko so še vedno obstajali Sovjetska zveza, Varšavski pakt in t. i. železna zavesa. Sovjetska zveza je razpadla konec leta 1991, s tem pa se je na območju Evrope močno spremenila geopolitična slika. "Ne moremo govoriti o izdaji zaradi zaporedja dogodkov, ki je pošteno premešalo karte in spremenilo varnostno konfiguracijo v Evropi," je za medij France24 komentirala strokovnjakinja političnih znanosti Amélie Zima. "Takrat nihče ni mogel predvideti dogodkov, ki so sledili."
Trditev: "Z ukrajinsko oblastjo do leta 2014 je bilo treba najprej pomesti, bila je precej suverenistična, ni nasedala IMF, Svetovni banki in ni dovolila prodaje svojih rodovitnih zemljišč tujcem, zato je morala oditi, zdaj pa je več kot tretjina ukrajinske rodovitne zemlje prodana tujcem, spet ameriškim podjetjem, kot je Monsanto"
- Nekdanji agrokemični gigant Monsanto kot samostojno podjetje ali podjetje s tem imenom že večji del desetletja sploh ne obstaja več, saj ga je leta 2016 kupil nemški farmacevtski gigant Bayer.
- Monsanto v obširni lanski študiji največjih (tujih) lastnikov in posrednih lastnikov ukrajinskih kmetijskih zemljišč, ki veljajo za največje naravno bogastvo Ukrajine, ni omenjen niti enkrat (vir). Študijo je opravil Oaklandski inštitut.
- Monsanto je bil v Ukrajini sicer močno prisoten že v času "suverenistične" prejšnje ukrajinske oblasti, ki jo v videoposnetku omenja Stevanović (vir). Že leta 2013, torej še v času Rusiji naklonjene oblasti, je Monsanto v Ukrajini načrtoval izgradnjo večjega proizvodnega obrata za koruzna semena (vir).
Prizor z evromajdanskih protestov.
- Ukrajinska oblast do leta 2014 na čelu z nekdanjim predsednikom Ukrajine Viktorjem Janukovičem je odšla zato, ker se je Janukovič raje kot za zbližanje z EU odločil za tesnejše stike z Rusijo, kar je sprožilo evromajdanske proteste. Janukovič je nato podpisal drakonski protiprotestniški zakon, katerega posledica je bila, da so ukrajinske oborožene sile na protestnike streljale s pravim strelivom. Po koncu protestov so našteli kar 108 smrtnih žrtev med civilisti, umrlo je tudi 13 policistov. Janukovič je nato na skrivaj pobegnil iz države in si zatočišče našel v Rusiji, kjer je kupil hišo, za katero je po poročanju ruskih medijev odštel kar 50 milijonov evrov. Ukrajinski parlament je medtem glasoval o odstavitvi Janukoviča z mesta predsednika države – za so glasovali celo nekateri člani njegove lastne stranke, proti ni glasoval nihče.
Trditev: "BlackRock si že dolgo podreja Ukrajino, cilj je razprodaja Ukrajine, ki bo zaradi pomoči v obliki posojil postala popolnoma zasebna država ameriškega kapitala."
- Ameriški investicijski sklad BlackRock, ki za stranke po vsem svetu upravlja za okrog deset tisoč milijard ameriških dolarjev premoženja in je največja tovrstna institucija na svetu, je predmet (pro)ruske propagande postal takoj po tem, ko je predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski s podjetjem BlackRock in ameriško investicijsko banko JP Morgan Chase sklenil dogovor o ustanovitvi posebnega sklada za obnovo Ukrajine po vojni. Namen sklada je pritegniti potencialne investitorje in darovalce sredstev za povojno rekonstrukcijo države, ki bo najverjetneje stala več sto milijard evrov.
Družba BlackRock je zaradi silne vrednosti premoženja, ki ga upravlja, in prisotnosti v tako rekoč vseh najpomembnejših gospodarskih sferah že dlje časa tarča kritik, da ima prevelik vpliv, v zadnjih letih, predvsem po začetku pandemije bolezni covid-19, pa je investicijski sklad postal tudi dežurni krivec ljubiteljev teorij zarot.
- Kako si BlackRock že dolgo podreja Ukrajino in izčrpava njene naravne vire, v videoposnetku ni pojasnjeno. V že omenjeni lanski obširni študiji največjih (tujih) lastnikov ukrajinskih kmetijskih zemljišč podjetje BlackRock ni omenjeno niti enkrat, je pa na primer omenjen upravljavec premoženja Vanguard Group, ki ima v portfelju za skoraj osem tisoč milijard ameriških dolarjev premoženja. (vir)
- Stevanović v videoposnetku večkrat omeni, da Združene države Amerike sredstva za pomoč Ukrajini državi pravzaprav posojajo, kar je glede na to, od kod je črpal večino informacij za videoposnetek, skoraj zagotovo referenca na izjavo ameriškega republikanskega senatorja Tima Scotta. Ta je septembra lani dejal, da je ameriška pomoč Ukrajini posojilo, Ukrajina pa ga bo morala odplačati kar 90 odstotkov. V resnici se poslanci ameriškega kongresa o pomoči v obliki posojil šele začenjajo dobro pogovarjati (vir), glavni razlog za to pa je, da sta republikanska večina in predsednik Predstavniškega doma ZDA Mike Johnson lani blokirala dodatni paket pomoči za Ukrajino.
- V povezavi s posojilom se Stevanović zaplete še v logični nesmisel, saj trdi, da Združene države Amerike Ukrajini v resnici posojajo ogromne količine denarja, ves denar, ki ga ZDA posodijo Ukrajini, pa se nato vrne v ameriško proizvodnjo orožja (to je delno res, toda ne na način, kot ga opisuje prvak Resni.ce). Stevanović obenem trdi tudi, da Ukrajina posojil nikoli ne bo mogla vrniti.
Ogromen delež do zdaj 350 milijard evrov vredne pomoči, ki se v Ukrajino steka iz ZDA, držav članic Evropske unije in drugih zaveznic Ukrajine, je v obliki takojšne in dolgoročne vojaške pomoči. V prvem primeru gre za dostavo orožja, streliva in druge vojaške tehnike iz obstoječih zalog zaveznic Ukrajine, v drugem pa za sredstva za kasnejše opremljanje in modernizacijo ukrajinske vojske, tudi za obdobje po vojni.
Potrebno je poudariti, da se bodo milijarde iz druge oblike pomoči skoraj zagotovo stekale oziroma se že stekajo nazaj v ameriško in evropsko orožarsko industrijo, saj Ukrajina vojaške tehnike najverjetneje ne bo kupovala v Rusiji, na Kitajskem, v Iranu ali od Severne Koreje. Zahodni proizvajalci orožja in vojaške opreme zaradi praznjenja zalog medtem seveda prejemajo tudi domača naročila, njihov posel pa zaradi tega cveti.
To dejstvo je voda na mlin kritikov Zahoda in podpornikov Rusije. Stevanović, ki sicer trdi, da se ne postavlja na nobeno stran, temveč zgolj na stran miru, vojno v Ukrajini zato tudi označuje za "največjo pralnico denarja v zgodovini". Mnogi, tudi tisti na strani miru, medtem vselej prezrejo ključni vprašanji, ki sta zelo pomemben del enačbe:
- Zakaj Ukrajina potrebuje mednarodno pomoč?
- Kaj se bo zgodilo z Ukrajino, če se pritok mednarodne pomoči ustavi?
Na drugo vprašanje je sicer v začetku marca že odgovoril nekdanji predsednik Rusije, tesen Putinov zaveznik in ljubitelj groženj z jedrskim orožjem Dmitri Medvedjev:
Medvedjev je na dogodku za mladino v ruskem mestu Soči ob obali Črnega morja pred nekoliko drugačnim zemljevidom Evrope med drugim dejal, da je Ukrajina del Rusije in da so kakršnakoli mirovna pogajanja s predsednikom Ukrajine Volodimirjem Zelenskim nemogoča. Zemljevid je Ukrajino prikazoval kot veliko manjšo državo kot danes, in sicer kot od Črnega morja povsem odrezano enklavo v približni velikosti Moldavije, v središču katere je zdajšnja prestolnica Ukrajine Kijev. Celoten severni, osrednji, južni in vzhodni del Ukrajine je medtem prikazan kot ozemlje Rusije, deli zahodne Ukrajine pa so na zemljevidu Medvedjeva razdeljeni med Poljsko, Romunijo in Madžarsko. "Eden od nekdanjih ukrajinskih voditeljev je nekoč dejal, da Ukrajina ni Rusija. Ta koncept mora izginiti za vedno. Ukrajina je Rusija," je takrat dejal Medvedjev.
