Ponedeljek, 15. 5. 2023, 11.21
1 leto, 6 mesecev
Stavka v visokem šolstvu se nadaljuje, začnejo 30. maja
Visokošolski sindikat je napovedal nadaljevanje stavke v visokem šolstvu. Kot poudarjajo, se pogajanja o razrešitvi lanskih stavkovnih zahtev od sredine marca ne premaknejo nikamor, vladi pa očitajo ignoriranje zahtev po odpravi plačnih krivic. Prvi stavkovni dan bo 30. maja, nadaljnja dva pa 13. in 14. junija, so sporočili. Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je v odzivu na novinarski konferenci ocenil, da je stavka neupravičena.
Med stavkovnimi zahtevami v visokošolskem sindikatu navajajo redno usklajevanje plač v javnem sektorju z inflacijo ter skladnost plač visokošolskih učiteljev in zdravnikov specialistov, ki izhaja iz preteklih dogovorov in mora glede na novo resničnost v sistemu zdravniških plač na novo definirana, in sicer tako, da se kot orientacija za docenta upošteva povprečje vseh zdravnikov specialistov in višjih specialistov.
Ob tem zahtevajo še temu ustrezen dvig plač pri vseh zaposlenih v visokem šolstvu, v vseh plačnih skupinah, pri čemer naj se dosledno upošteva višja raven zahtevnosti dela v visokem šolstvu.
V sindikatu zahtevajo tudi odpravo starih plačnih krivic, zlasti pri visokošolskih sodelavcih, lektorjih, bibliotekarjih in informatikih ter ustrezno vrednotenje vseh delovnih mest v visokem šolstvu.
Zahtevajo sklenitev dogovora za izboljšanje pogojev za delo
Zahtevajo še sklenitev stavkovnega dogovora za izboljšanje pogojev za delo, pri čemer naj bodo izhodišče rešitve, že dogovorjene v dosedanjih pogajanjih. Ob tem so ministrstvo pozvali k umiku predloga črtanja določb o članicah in volitvah dekanov in rektorjev v zakonu o visokem šolstvu. "Splošne in neposredne volitve dekanov in rektorjev, na katerih lahko sodelujejo tudi strokovni delavci in študentje, so za naš sindikat nedotakljive in jih bomo branili z vsemi sredstvi," napovedujejo.
Kot so ob tem spomnili v visokošolskem sindikatu, so marca lani izvedli prvo samostojno stavko v visokem šolstvu ter zahtevali ustrezno vrednotenje dela, odpravo plačnih krivic in normalne pogoje za delo. "Od lanske jeseni so tekla stavkovna pogajanja, ki pa niso prinesla rešitev, saj vlada zavrača odpravo dokazanih plačnih krivic in je med pogajanji celo preklicala že dogovorjene rešitve," opozarjajo v sindikatu.
Tako napovedujejo nadaljevanje stavke, ki so jo v začetku meseca napovedali tudi vladni strani ter predlagali še "en poskus zbližanja stališč in predstavili minimalna pričakovanja". Ker vsebinskega odgovora do danes niso prejeli, bodo konec meseca nadaljevali stavko.
Ob tem vladi sicer očitajo še, da je "neverjetno ustrežljiva do zdravnikov in učiteljev v osnovnih in srednjih šolah", minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič pa da se je bolj kot za dostojne plače za vse angažiral za dvojne oziroma trojne plače, ki jih bo prejemala peščica. "V Visokošolskem sindikatu Slovenije privoščimo ostalim javnim uslužbencem kar največ, zahtevamo pa enakopravno obravnavo in pravično vrednotenje našega dela glede na njegovo zahtevnost in družbeni pomen univerze," so še zapisali ob napovedi nadaljevanja stavke.
Papič: Napovedano nadaljevanje stavke visokošolskega sindikata neupravičeno
Medtem je Papič na novinarski konferenci ocenil, da je napoved visokošolskega sindikata o nadaljevanju stavke neupravičena. Poudaril je, da bodo zahteve, povezane s plačami, reševali v okviru krovnih pogajanj ter zavrnil očitek sindikata, da se zavzema za ukinitev splošnih in neposrednih volitev dekanov in rektorjev.
V odzivu je dejal, da pogajanja z Visokošolskim sindikatom Slovenije potekajo že dlje časa. Sindikat je imel po njegovih besedah sprva 19 zahtev, večino so jih razrešili.
"Vsa odprta vprašanja, povezana s plačnimi razredi, se rešujejo na krovnih pogajanjih s sindikati javnega sektorja," je poudaril Papič in dodal, da se mu zato zdi nekorektno govoriti o neuresničenih stavkovnih zahtevah, saj pogajanja še potekajo.
Stališče vlade pa je, da do sprejema novih izhodišč o odpravi plačnih nesorazmerij kot resorno ministrstvo na svojem področju ne morejo "narediti napredka," je spomnil.
S peto stavkovno zahtevo visokošolskega sindikata - sklenitvijo stavkovnega dogovora o izboljšanju pogojev za delo, pri čemer bodo izhodišče rešitve, že dogovorjene v dosedanjih pogajanjih - pa se Papič strinja.
Medtem je zavrnil očitek, da je lansiral idejo o ukinitvi splošnih in neposrednih volitev. Po njegovih besedah je na pobudo rektorjev o ideji večje organizacijske avtonomije univerz sicer res razpravljala delovna skupina, ki pripravlja novi zakon o visokem šolstvu, a ni šlo za idejo ministra ali ministrstva. Ideja prav tako ne omenja ukinjanja rektorskih volitev, je poudaril.
3