SiolNET. Novice Slovenija
1,83

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Starostniki: Želimo kopel vsaj enkrat na teden #video

1,83

termometer

starejši
Foto: Getty Images

Združenje za dostojno starost Srebrna nit v javnem pismu pozivajo k izboljšanju razmer v domovih za starejše občane. Poudarjajo predvsem skrb za boljše življenjske in bivalne pogoje ter pozivajo k prenovi in bolj celovitemu pristopu k tematiki starostnikov.

upokojenci Novice Sindikat Slovenije in Hrvaške: upokojevanje pri 67 letih je prepozno

V javnem pismu, naslovljenem na predsednika vlade Marjana Šarca in druge pristojne institucije, predlagajo več ukrepov, med katerimi je tudi ustanovitev neodvisnega resorja za starejše. 

Kadrovski normativi niso ustrezni

stari ljudje Foto: Getty Images Kot so navedli, obstoječi kadrovski normativi za zdravstveno negovalno osebje v domovih za starejše glede na vse večje potrebe po strokovni oskrbi niso zadostni, zato je prenova nujna.

Predsednica društva Srebrna nit Biserka Marolt Meden poudarja, da je treba organizirati izvršno oblast na državni ravni in področje starejših prenesti v neodvisen resor, ki bi deloval skupaj v sodelovanju zdravstva, sociale in drugih deležnikov.

Higienski standardi: kopel vsaj enkrat na teden in redna menjava plenic

Želijo si izboljšav na področju prehranske ponudbe, pri čemer poudarjajo stalno dostopnost do tekočin in sadja. Med drugim predlagajo oblikovanje ustreznih jedilnikov in pomoč pri hranjenju. Pozivajo tudi k skrbi za gibanje starejših in ureditvi higienskih razmer.

Navajajo, da si želijo, da bi starejše kopali vsaj enkrat na teden in jim zagotovili zadostno število inkontinenčnih plenic, menjavo teh pa opraviti glede na potrebe - vsaj tri do štirikrat na dan. 

plenice za odrasle Novice ZZZS predlaga dve plenici več dnevno, a le za določene bolnike

Boljši nadzor

stari ljudje Foto: Getty Images Kot so dejali, si želijo poenostavitve pritožbenih poti in ureditev vseh nadzorov, da lahko javnost spremlja delovanje institucij (domov) in odpravo napak. Pravijo, da je trenutni način zaračunavanja nepregleden, zato predlagajo nove standarde in merila za določitev oskrbe glede na potrebe uporabnikov. "Standardi morajo izhajati izključno iz potreb uporabnikov in ne iz kadrovskih zmožnosti izvajalca," so zapisali. 

Pozivajo tudi k sprejetju zakona o dolgotrajni oskrbi in črpanju evropskih sredstev za nadaljevanje projektov. Po njihovi oceni je nujna tudi gradnja javne mreže domov s pomočjo evropskih sredstev. Zgraditi je treba vsaj tri domove za starejše, so dejali.

Več postelj in boljša paliativna nega

Kot pravijo, je stanje paliativne oskrbe v državi v skrb vzbujajočem stanju, ker se po njihovem mnenju področje sploh ne razvija. Ravno tako so se dotaknili problematike pomanjkanja postelj, zato kličejo po ureditvi zadostnega števila postelj v negovalnih bolnišnicah in oddelkih. 

V pismu si prizadevajo tudi k zmanjšanju stigmatizacije staranja in sovražnega odnosa do starejših, zato želijo konkretne korake, ki bi olajšali jesen njihovega življenja. Poudarjajo tudi boljšo infrastrukturno dostopnost, hkrati pa si želijo več medgeneracijskega sožitja. Spodbujajo tudi boj proti vsakršni diskriminaciji in nasilju nad starostniki.

Pismo objavljamo v celoti

Javno pismo s predlogi bodo prejeli tudi ministrstvi za delo in za zdravje, varuh človekovih pravic, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Skupnost socialnih zavodov Slovenije.

Predlogi: kaj moramo takoj urediti v domovih za starejše

1. Organizirati izvršno oblast na državni ravni – direktorat, urad ali ministrstvo za starejše. Področje je treba prenesti v en sam neodvisni resor (ob sodelovanju zdravstva, sociale in drugih deležnikov).

2. Poskrbeti za izboljšane življenjske in bivalne pogoje v domovih za starejše.

- Prehrana: stalna ponudba tekočin (na primer čaja, kompota) in sadja, lokalni dobavitelji (poziv sadjarjem, naj presežke pošljejo v domove), ustrezni jedilniki, možnost izbire jedi, pomoč pri hranjenju, skrb za odvajanje (brez prisilnih odvajalnih dni).

- Skrb za gibanje in posedanje nepomičnih uporabnikov glede na njihove potrebe (ocena stanja uporabnika) - vsaj enkrat na dan oziroma za prehranjevanje ali na posebno željo sorodnikov oziroma prostovoljcev dvakrat.

- Ureditev osnovnih higienskih razmer: skrb za osebno higieno – kopel vsaj enkrat na teden.

- Zagotoviti zadostno število inkontinenčnih predlog/plenic – menjava glede na potrebe uporabnika – vsaj tri do štirikrat na dan
(iščejo se najboljše in najcenejše plenice, skupni razpisi na državni ravni, spletni dobrodelni nakupi (posebna akcija), vključevanje lokalne skupnosti za oddajo presežka plenic.

- Gibanje in družabništvo: poziv prostovoljcem, da spremljajo starejše na sprehodih in pri drugih dejavnostih znotraj ali izven doma; objava povabila prostovoljcem na spletnih straneh doma, njihovo usposabljanje po enotnem programu, izmenjava dobrih praks.

3. Poenostavitev pritožbenih poti, vezanih na odpravo kršitev pravic starejših.

4. Ureditev vseh nadzorov, ki naj bodo nenapovedani in javni, da javnost lahko spremlja oceno delovanja institucije in odpravo napak. V nadzore je treba vključiti sorodnike in civilno družbo.

5. Ureditev zaračunavanja storitev v institucijah.

- Nabor storitev in pogostost njihovega izvajanja v posamezni kategoriji oskrbe se krčita. Za nekatere storitve, ki so bile v preteklosti vključene v standardno oskrbo, je treba danes doplačati kot dodatne storitve. Urediti je treba enoten nabor plačljivih storitev.

- Današnji način zaračunavanja je nepregleden. K večji preglednosti bi pripomogli standardi posameznih vrst oskrbe in merila za določitev oskrbe glede na potrebe uporabnikov, ki bi jih skladno z javnim pooblastilom iz 68. B-člena Zakona o socialnem varstvu morala že pred leti določiti Skupnost socialnih zavodov Slovenije. Nesprejemljivo je, da je bil že v letu 2008 pripravljen osnutek podrobnejših standardov, ki še danes ni sprejet. Zato zahtevamo, da se to področje nemudoma uredi, vključujoč stroko zdravstvene nege. Standardi morajo izhajati izključno iz potreb uporabnikov in ne iz kadrovskih zmožnosti izvajalca.

- Ureditev nabora in frekvenco izvajanja storitev za isto kategorijo zahtevnosti oskrbe; tu so med domovi razlike, celo standardnih storitev oskrbe v različnih domovih se med seboj ne da popolnoma primerjati. Tako ni zagotovljena enaka dostopnost do storitev.

- Glede na višino žepnine, ki ostane upravičencu po plačilu domske oskrbe, se nanaša vprašanje, koliko dodatnih storitev si lahko privošči in kolikokrat je prisiljen izbirati med dvema za njegovo zdravje enako pomembnima storitvama, na primer med dodatno plenico ali dodatnim posedanjem.

6. Obstoječi kadrovski normativi za zdravstveno negovalno osebje v domovih glede na vse večje potrebe po strokovni oskrbi za starejše niso zadostni, zato je nujna prenova v skladu s sprejetimi poklicnimi kompetencami.

Prav tako je treba pri ZZZS nemudoma doseči ustrezno plačevanje zdravstveno negovalnih storitev v domovih. Pričakujemo, da bo vlada čim prej sprejela aneks številka dve k splošnemu dogovoru o financiranju tudi zdravstvene nege v domovih za starejše, kot je bilo obljubljeno februarja, da bo urejeno že v aneksu številka ena, ki je bil že sprejet.

7. Sprememba Pravilnika o metodologiji oblikovanja cen socialnovarstvenih storitev - treba je natančno določiti, kaj se lahko zaračunava, in onemogočiti samovoljno zaračunavanje dodatnih storitev in naložbo zasebnikom koncesionarjem.

8. Določitev enotne vsebine in specifikacije računov: iz dosedanjih računov ni razvidno, katere storitve so bile opravljene in kolikokrat. S tem bi se omogočila primerljivost cen in ustreznejši nadzor nad njimi.

9. Gradnja javne mreže domov za starejše s pomočjo evropskih sredstev - letno je treba zagotoviti izgradnjo vsaj treh novih domov v državi, vse do uskladitve kapacitet s potrebami. V gradnjo je treba nujno vključiti tudi občine, ki naj to sofinancirajo, saj je to tudi v interesu občanov.

10. V najkrajšem času sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi in v njem upoštevati utemeljene pripombe iz javne razprave ter za njegovo izvajanje v proračunu zagotoviti več sredstev. Poskrbeti za evropska sredstva za nadaljevanje pilotnih projektov do začetka izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi.

11. Urediti zadostno število postelj v negovalnih bolnišnicah ali negovalnih oddelkih v domovih za starejše.

12. Urediti paliativno oskrbo v državi, saj je stanje skrb vzbujajoče in se področje ne razvija.

13. Odločno nastopiti proti vsakršni diskriminaciji in nasilju nad starejšimi ter zagotavljati takšne pogoje življenja, da do tega ne bi prihajalo.

14. Preprečiti neupravičeno bogatenje zasebnih domov za starejše s koncesijo na račun starejših in njihovih bližnjih.

15. Intenzivirati prizadevanja za zmanjševanje starizma/ageizma – sovražnega odnosa do starejših - na vseh ravneh v smislu starejšim prijazne države. Sprejeti konkretne ukrepe (boljša dostopnost do starejšim potrebne infrastrukture in več medgeneracijskega sožitja).
  DSO Kočevje Novice Kako v domu za upokojence Kočevje ravnajo z nepokretnimi starostniki? #video

Komentarji

4

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Kritik / 22.05.2019. ob 18:21 +4 0

    Le kdo si še želi v tako zanikrne domove za starostnike, predvsem pa krepko predrage :(

    +4 0
  • uporabnik51 / 22.05.2019. ob 18:54 +2 0

    Mati božja, to pa je želja! Sramota, da se morajo potegovati za osnovno človeško dobrino, kot je higiena. Da bi se pa spodobno fental - ne, tega pa mila domovina ne dovoli.

    +2 0
  • jankovi1 / 22.05.2019. ob 20:34 +2 - 1

    Še naprej volite Korla pa vas sploh ne bodo več kopali.

    +2 - 1
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin