Srbi bodo porušili 2.600 črnih gradenj, dve najbolj slavni pri nas še vedno stojita

Srbska ministrica za gradbeništvo in promet Zorana Mihajlović je za srbske medije dejala, da ima Srbija kar 1,5 milijona nezakonito zgrajenih objektov oziroma črnih gradenj. Podreti jih morajo okoli 20 odstotkov, kar je 300 tisoč, poroča časopis Večernji list.

Ministrica je dejala še, da so spisane odločbe za rušenje 2.600 objektov, ki ali ogrožajo varnost državljanov ali pa so zgrajeni na območju zavarovanih naravnih rezervatov. Dodala je, da bodo vsi objekti, ki ne ogrožajo varnosti ali ne stojijo v naravnih rezervatih, legalizirani.

70 gradbenih inšpektorjev, 4349 zadev v zvezi s črnimi gradnjami Pogledali smo, kakšne so številke o črnih gradnjah v Sloveniji. Z inšpektorata za promet, energetiko in prostor, kjer deluje 70 gradbenih inšpektorjev, so nam sporočili, da natančne ocene ne morejo podati, trenutno pa vodijo 4349 zadev v zvezi z nedovoljenimi gradnjami.

Pojasnili so, da letos potekajo izvršbe predvsem na: - objektih, kjer je ogroženo zdravje in življenje ljudi, - objektih, pomembnih za javno varnost ali kjer gre za premoženje večje vrednosti, - tistih objektih, ki vplivajo na okolje, ogrožajo javne površine ali pa so zgrajeni v varovalnih območjih (TNP, krajinski parki, gozdne površine, kmetijska zemljišča, vodovarstvena področja in podobno).

Letos so bili do 5. novembra odstranjeni objekti v 21 izvršilnih postopkih. V 27 izvršilnih postopkih je bilo pridobljeno upravno dovoljenje oziroma so bili objekti legalizirani.

Črni gradnji Türka in Jakliča še stojita, a kako dolgo še? Najbolj slavni črni gradnji v Sloveniji sta vila nekdanjega direktorja Elesa Vitoslava Türka v Parecagu in hiša nekdanjega lekarnarja Marka Jakliča v hribih nad Polhovim Gradcem.

Nedavno smo poročali o tem, da Türkova vila še vedno stoji, čeprav bi jo lahko porušili, a je lastnik pozneje uspešno zaprosil za odlog in spremembo gradbenega dovoljenja. S tem je pridobil nekaj časa, še vedno pa ni znano, ali bo gradnja legalizirana ali porušena.

O legalizaciji objekta odloča pristojna upravna enota, odgovarjajo na gradbenem inšpektoratu. Izvršba, za katero je zaprosil Türk, se sme odložiti le enkrat, za primer Türkove vile pa odlog velja "do dokončnosti odločbe o zahtevi za izdajo gradbenega ali uporabnega dovoljenja". To pomeni, da do dokončne odločitve o usodi Türkove gradnje objekta ni mogoče porušiti.

Primer Jakličeve hiše še vedno odprt O drugi najbolj slavni črni gradnji, hiši Marka Jakliča, smo nazadnje poročali lani poleti, ko naj bi bila pred legalizacijo. Preverili smo, kakšen je status objekta danes.

Iz Upravne enote Ljubljana so nam odgovorili, da je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor odpravilo njihovo odločbo in zadevo vrnilo v ponovni postopek in odločanje. "Upravni organ postopa po navodilih drugostopenjskega organa, zahteva je nepopolna in še v postopku reševanja," so navedli.