Petek, 12. 7. 2019, 14.45
5 let, 5 mesecev
Sporno podobo ljubljanske univerze brezplačno izdelali mladi oblikovalci
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,71
5
Do strokovnega nasprotovanja predlogu prenove celostne podobe Univerze v Ljubljani je prišlo "zaradi slabe komunikacije in ker niso bili vključeni vsi oblikovalci na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje," pravi rektor univerze Igor Papič.
Včeraj smo poročali o novem logotipu Univerze v Ljubljani, zaradi katerega je del zaposlenih sprožil peticijo. Moti jih, da univerza ni razpisala mednarodnega natečaja, ni objavila javnega naročila za izbiro rešitve, izbrana nova podoba pa je po njihovem mnenju nekakovostna. Rektor Igor Papič, ki bo po uporu dela zaposlenih predlagal ustavitev projekta, zanika očitke o skrivnostnosti in avtoritarnosti.
Senat Univerze v Ljubljani je konec maja sprejel sklep, da osveži podobo ljubljanske univerze. Sedanji logotip, ki je v uporabi od leta 2002 in je delo že pokojnega oblikovalca Miljenka Licula, so nameravali zamenjati z novim.
Senat je kljub nekaterim pripombam na seji rešitev potrdil, v zadnjih tednih pa se nad univerzo zgrinjajo očitki nekaterih profesorjev in delavcev na fakultetah. Ti so zdaj razpisali tudi peticijo proti novi podobi, ki ji je sledila včerajšnja izjava rektorja univerze Igorja Papiča, da bo senatu na septembrski seji predlagal, da projekt ustavijo.
O tem v članku Po uporu dela zaposlenih rektor Papič ustavlja prenovo podobe Univerze v Ljubljani.
Obstoječa in predlagana nova podoba Univerze v Ljubljani, ki pa bo zelo verjetno ostala zgolj predlog.
Uporabili hišno rešitev, univerza ni imela stroškov
Nasprotniki prenove univerzi očitajo, da vse do sklepa senata niso vedeli za prenovo, da se je strokovna razprava zato začela šele po potrditvi nove podobe, da ni bilo mednarodnega natečaja za iskanje najprimernejše rešitve, da je univerza zaobšla zakon o javnem naročanju, da je bilo odločanje avtokratsko in da je kakovost izbrane podobe neprimerna glede na pomen institucije.
Papič v izjavi, ki jo v celoti objavljamo spodaj, med drugim pove, da:
- je do nasprotovanj prišlo zaradi slabe komunikacije in ker niso bili vključeni vsi oblikovalci na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje;
- je nova podoba nastala v ekipi mlajših oblikovalcev, ki so redno ali delno zaposleni na ALUO, usmerjal jih je prorektor za umetniško delo Boštjan Botas Kenda (sicer profesor na likovni akademiji);
- da niso delovali skrivnostno, saj da so podobo usklajevali na kolegijih rektorja, dekanov, "v manjših skupinah so bile opravljene tudi predstavitve in usklajevanja na samih članicah";
- univerza s tem ni imela stroškov; oblikovalci torej, kot je razumeti, za svoje delo niso prejeli plačila;
- ima samo en glas pri odločanju v senatu, zato so očitki o avtokratskem odločanju "popolnoma neumestni in zlonamerni".
Novo podobo so sicer nameravali predstaviti decembra, ko bo Univerza v Ljubljani uradno praznovala 100-letnico delovanja.
Odgovor Igorja Papiča objavljamo v celoti:
"Dejstvo je, da je zaradi slabe komunikacije in ker niso bili vključeni vsi oblikovalci na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, prišlo do strokovnega nasprotovanja predlogu prenove celostne podobe Univerze v Ljubljani. To obžalujem, zato bom na septembrski seji Senata Univerze v Ljubljani predlagal, da ne nadaljujemo s predlagano rešitvijo, o nadaljnjih postopkih pa bo odločal Senat.
Senat Univerze v Ljubljani poleg mene sestavljajo predstavniki vseh članic in študentov Univerze. Kot rektor sem predsednik Senata, a imam pri potrjevanju sklepov en glas, tako kot vsi ostali. Očitki o avtokratskem sprejemanju sklepov in izkoriščanju vodstvene funkcije so zato popolnoma neumestni in zlonamerni. Nekorektni so tudi očitki o netransparentnosti sprejemanja predloga prenove celostne podobe, saj so do potrditve sklepa na majski seji Senata Univerze v Ljubljani, ki je najvišji organ odločanja, ves čas potekali pogovori in predstavitve na nivoju kolegija rektorja in kolegija dekanov, v manjših skupinah so bile opravljene tudi predstavitve in usklajevanja na samih članicah.
Obstoječa celostna podoba Univerze v Ljubljani, ki je bila zasnovana pred skoraj dvajsetimi leti, ni prilagojena današnjim potrebam uporabe. Dejstvo je, da nekatere članice še danes ne uporabljajo obstoječe celostne podobe ali pa jo uporabljajo neustrezno. Vse navedene težave smo želeli s prenovo podobe Univerze v Ljubljani odpraviti.
Ker Univerza uspešno pokriva široko področje znanj, smo želeli to pokazati tudi na primeru prenove celostne podobe in jo oblikovati znotraj Univerze s pomočjo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, ki razpolaga s potrebnim znanjem in strokovnostjo. Za to odločitev poseben razpis ni bil potreben. Prorektor prof. Boštjan Botas Kenda je koordiniral skupino mlajših oblikovalcev, ki so pripravili predlog. Stroškov z naslova oblikovanja predloga celostne podobe Univerza ni imela.
Spremembe ključnih vizualnih komunikacijskih elementov (dopisi, vizitke, prilagoditev spletnih strani, promocijskih materialov, označevalne table ipd.) bi potekale postopoma, od začetka leta 2020 dalje. Ti elementi tudi sicer zahtevajo stalna posodabljanja, popravila in ponatise, zato je o skupnem finančnem vidiku še preuranjeno govoriti, se pa znesek ne bi bistveno razlikoval od siceršnjih vlaganj v vizualno komuniciranje Univerze v Ljubljani in njenih članic.«
5