SiolNET. Novice Slovenija
3,93

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Založene oporoke

Zaradi napake sodišč so ostali brez dediščine. Kako država popravlja krivice?

3,93

termometer

oporoka
Sodišče je založilo skoraj tisoč oporok, v 140 primerih bi upoštevanje oporoke spremenilo način razdeljevanja premoženja dedičem. Foto: Thinkstock

V štirih letih po ugotovitvi, da so sodišča založila skoraj tisoč oporok Slovencev, kar je privedlo do napak in krivic pri dedovanju, je 58 oškodovancev vložilo za skupno 5,3 milijona evrov odškodninskih zahtevkov. A končni strošek za davkoplačevalce bo nižji. Do zdaj je država izplačala pol milijona evrov, odprti pa so še zahtevki v vrednosti 1,4 milijona evrov. Ena od sodb pa kaže, da so tisti, ki so s pravdo prek sodišča od današnjih lastnikov zahtevali premoženje, ki jim pripada po oporoki, pogrnili.

Miodrag Kostić Posel danes Srbski tajkun želi biti v Sloveniji še kralj terjatev

Minevajo štiri leta, odkar so na Okrajnem sodišču v Novi Gorici odkrili prvo nerazglašeno oporoko, ki je sprožila alarm na vrhovnem sodišču.

Slovenka je sredi devetdesetih let spisala oporoko, v kateri je vnuku zapustila hišo. Oporoko je zaupala v hrambo okrajnemu sodišču v Novi Gorici, ki bi jo moralo po njeni smrti upoštevati v postopku dedovanja. A ker je sodišče oporoko založilo - oziroma je po terminologiji sodišč niso razglasili - je sodišče imetje pokojne babice razdelilo po zakonu o dedovanju. Vnuk je ostal brez hiše.

Da se mu je zgodila krivica, je izvedel šele na začetku leta 2015, ko je sodišče našlo pozabljeno oporoko. Poslali so mu obvestilo o napaki in pripisali, da lahko do svoje zapuščine pride s pravdo. Da lahko torej tiste, ki so hišo podedovali, toži in zahteva, da na podlagi najdene oporoke njen lastnik postane on.

Tu omenimo, da so nekateri pravniki že takrat opozarjali, da bodo oporočni dediči zaradi desetletja starih primerov le težko uspeli s pravdanjem proti trenutnim lastnikom premoženja, kar se je - kot bomo videli v nadaljevanju - v sodnih postopkih tudi potrdilo.

Vrhovno sodišče se je leta 2016, ko ga je vodil Branko Masleša (drugi z desne), opravičilo, a se v istem dahu branilo, da se napake pač dogajajo. Vrhovno sodišče se je leta 2016, ko ga je vodil Branko Masleša (drugi z desne), opravičilo, a se v istem dahu branilo, da se napake pač dogajajo. Foto: STA

oporoka Novice Ali moram v oporoki navesti vsako posamezno imetje? #PravniNasvet

Sodišče v pregled, primer ni bil osamljen 

Vrhovno sodišče je po novogoriškem primeru posumilo, da bi lahko bilo takih primerov več in oblikovalo posebno komisijo. Sistemski pregled je pokazal, da je v predalih sodišč pozabljenih ležalo skoraj tisoč oporok, 140 takih, ki bi spremenile razdelitev premoženja pri že opravljenih dedovanjih. Da se je torej 140 dedičem zgodila krivica. Oškodovance so obvestili o dogodku in možnosti pravde.

Šele leto kasneje, ko so zgoraj opisan primer oporoke javno obelodanile Primorske novice in je tema pritegnila tudi pozornost javnosti ter posledično takratnega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, je sledilo javno opravičilo vrhovnega sodišča.

Sodišče se je obenem branilo, da se je to zgodilo pred leti in da se napake pač dogajajo. Spomnimo na izjavo Gregorja Strojina, takrat tiskovnega predstavnika vrhovnega sodišča, ki je na eni od novinarskih konferenc dejal: "Če po konzervativni oceni rečemo, da je pri sodišču deponiranih sto tisoč oporok in je bilo okrog sto nerazglašenih, je to 0,1 odstotka vseh. Torej je lahko zaupanje v sodstvo 99,9-odstotno." Danes je Strojin državni sekretar na ministrstvu Andreje Katič

oporoka Siol Plus Oporoko bi sestavila tako, da je možu ne bi bilo treba

Oškodovanci zahtevali več kot pet milijonov

Država je nato sporočila, da bo oškodovancem olajšala pot do odškodnin. Obvestili so jih, kam in kakšen zahtevek naj napišejo ter jih opozorili, da imajo po zakonu tri leta časa. Njihovo obravnavo je prevzelo državno pravobranilstvo, kasneje preimenovano v državno odvetništvo.

Nanj se je do danes obrnilo 58 domnevnih oškodovancev: 47 jih je vložilo odškodninske zahtevke v predhodnem (izvensodnem) postopku, 11 pa tožbe. Vsi skupaj so zahtevali 5,3 milijona evrov.

Ker je bila večina oškodovancev s problemom založenih oporok seznanjena v letih 2015 in 2016 in jim je do zdaj že potekel triletni zastaralni rok, naj bi se zdaj pripad zahtevkov umiril, pravijo na pravobranilstvu.

Zahteve oškodovancev se sicer precej razlikujejo. Tako je največji zahtevek v izvensodnem postopku znašal 800 tisoč evrov, v tožbah pa 536 tisoč evrov. Samo ta dva zahtevka sta torej dosegla skoraj četrtino skupaj zahtevanega zneska vseh oškodovancev. 

 

Borut Pahor Novice Kako bomo volili? Pahor zdaj predlaga, da se najprej spremenijo volilni okraji

Do zdaj plačali pol milijona evrov

A na pravobranilstvu pravijo, da je "vrednost zahtevkov, ki jih postavijo oškodovanci, predvsem v predhodnih postopkih, pa tudi sodnih, običajno povsem nerealna." To po njihovem potrjuje tudi vrednost že sklenjenih poravnav in sodnih odločitev:

  • V predhodnih postopkih je do zdaj odvetništvo končalo 39 od 47 primerov. V 16 zadevah so sklenili sodno poravnavo, v 21 zadevah zahtevek zavrnili, v eni zadevi stranka ni sprejela ponudbe, v eni zadevi pa je stranka vložila tožbo. Država bo v teh primerih skupaj izplačala 349 tisoč evrov, manj kot desetino zahtevanega (3,9 milijona evrov). Najvišje izplačilo je bilo 87 tisoč evrov, najnižje pet tisoč evrov. 
  • Kar se tiče tožb, pa so do zdaj rešili štiri od enajstih. V treh so bile sklenjene sodne poravnave, v eni zadevi pa je bil s sodbo zavrnjen tožbeni zahtevek tožeče stranke (ali je sodba že pravnomočna, ne navajajo). Za tri sodne poravnave so izplačali 154 tisoč evrov (torej desetino zahtevanega). Najvišje izplačilo je bilo 84 tisoč evrov, najnižje pa zgolj 640 evrov.

Skupno je bilo torej do zdaj za založene oporoke izplačanega pol milijona evrov. Možno pa je, da se bo končni račun povečal. Vrednost še nerešenih zahtevkov je 1,4 milijona evrov. 

Škoda octavia scout - prva vožnja Avtomoto Najbolje prodajani avti: med Slovenijo in Hrvaško precej razlik

Država se je angažirala

Na državnem odvetništvu poudarjajo, da se trudijo za mirno rešitev zahtev, saj se je oškodovancem zgodila krivica.

"Oporočitelji so oporoke izročili v hrambo sodišču, ker so bili prepričani, da je takšna hramba najbolj varna in da bo njihova volja res upoštevana, do česar pa ni prišlo," se zavedajo.

Kot pravijo, zahtevke obravnavajo ažurno in poskušajo oškodovance čim manj obremenjevati. Tako sami od sodišča pridobijo celotno dokumentacijo v zvezi z zapuščinskim postopkom, ki je potrebna za odločitev o zadevi. Prepričani so, da so učinkovito in uspešno vodi. To, kot pravijo, kaže statistika postopkov.

Da se je odvetništvo angažiralo, pritrjuje tudi ljubljanska odvetnica Lucija Repanšek. Ta je med drugim zastopala enega od oškodovancev, ki je zaradi založene oporoke izgubil nepremičnino. Ker je dedič to vmes že prodal naprej, je od njega ne bi mogel zahtevati tudi, če bi se za to odločil. Je pa vložil tožbo proti državi.

"Zoper Republiko Slovenijo smo vložili odškodninsko tožbo. Nekaj časa je trajalo, da smo razrešili vsebinski del in ugotovili dejansko stanje, prav tako je bilo več materialnopravnih ugovorov, a nazadnje je bila sklenjena sodna poravnava. Odškodnina je bila stranki izplačana korektno in v dogovorjenem roku, stranka je bila zadovoljna s končnim zneskom, tudi izplačilo je bilo hitro," nam je pojasnila odvetnica Repanškova.

Blejska koča/Oskrbnik Sportal Slovenec, ki že več kot 20 let skrbi za planinsko kočo

Tisti, ki so po odkritju oporok vložili tožbe in zahtevali, da jim zakonski dediči dajo, kar jim je zapustnik pripisal, so praviloma izgubili. Trenutni lastniki so namreč pridobili lastninsko pravico s priposestvovanjem. Tisti, ki so po odkritju oporok vložili tožbe in zahtevali, da jim zakonski dediči dajo, kar jim je zapustnik pripisal, so praviloma izgubili. Trenutni lastniki so namreč pridobili lastninsko pravico s priposestvovanjem.

Za nekatere je bilo vseeno prepozno

Pridobili pa smo sodbo, ki kaže, da oškodovanci le stežka računajo na kaj več kot denarno zadoščenje. Da bi nepremičnine, ki so jih po krivici izgubili, dobili nazaj, je le malo mogoče.

Sodba govori o primeru dveh bratov, ki sta po očetovi smrti leta 1978 podedovala vsak polovico nepremičnine. En brat je nato leta 1985 svojo polovico prodal drugemu. A po najdeni oporoki se je izkazalo, da bi po očetovi volji dedič moral biti sin, ki je svoj del hiše prodal drugemu. V sodnem postopku je zato zahteval del nepremičnine nazaj. Prvostopenjsko sodišče mu je sicer prisodilo lastništvo četrtine nepremičnine, nato pa je drugostopenjsko sodišče oktobra lani odločilo, da hiša ostane v lasti brata, ki po oporoki ni bil dedič.

Razlog? Sodišče je odločilo, da je brat 40 let živel v hiši v dobri veri, da je ta njegova (kar drži, saj za oporoko nobeden od bratov ni vedel do obvestil sodišča v februarju 2016), in mu tega ni nihče nikoli oporekal. S tem je pridobil lastninsko pravico s priposestvovanjem, ki je po takrat veljavni zakonodaji začela veljati po 20 letih uporabe nepremičnine (po domače, če 20 let uporabljaš nepremičnino, dobiš lastninsko pravico). Po najdbi oporoke je njegova lastninska pravica trčila ob bratovo oporočno lastninsko pravico. Višje sodišče je odločilo, da prva prevlada.

Višje sodišče je v sodbi med drugim zapisalo tudi, da je zaradi založenih oporok več sodnih postopkov, v katerih pa dediči po oporoki praviloma izgubijo. 

"Izpodbijana sodba ni prvi primer, ko je prvostopenjsko sodišče odločalo v primeru tako imenovanih založenih oporok, vendar je bilo pred izpodbijano sodbo v drugih sodbah zavzeto stališče, da so tožene stranke, torej osebe, ki so premoženje imele v lasti ob poznejši razglasitvi oporoke, to premoženje priposestvovale," piše v sodbi.

En disciplinski postopek, a je bila sodnica oproščena

Vrhovno sodišče smo vprašali, kako je z odgovornostjo. Ker je šlo za več let ali tudi več deset let stare primere, je pri oporokah težko iskati odgovornost, pravijo.

"Predsedniki sodišč se za disciplinske ukrepe večinoma niso odločali, saj zaradi zastaranja disciplinskega pregona ali zaradi tega, ker odgovorna oseba ni več zaposlena, to ni bilo možno."

Na vrhovnem sodišču, ki ga zdaj vodi Damijan Florjančič, ugotavljajo, da se sodišča niso odločala za disciplinske postopke zaradi založenih oporok. Sprožen je bil zoper eno sodnico, ki je bila oproščena. Na vrhovnem sodišču, ki ga zdaj vodi Damijan Florjančič, ugotavljajo, da se sodišča niso odločala za disciplinske postopke zaradi založenih oporok. Sprožen je bil zoper eno sodnico, ki je bila oproščena. Foto: STA

V primerih, kjer je zgoraj omenjena komisija, ki je pregledovala nerazglašene oporoke, ugotovila, da naknadno razglašene oporoke niso ustvarile posledic za stranke, se niso odločali za disciplinske postopke.

Navajajo primer, ko so oporočni dediči umrli pred zapustnikom (torej tistim, ki je založeno oporoko napisal).

V enem primeru pa je bil zoper sodnico uveden disciplinski postopek, vendar je bila ta oproščena kršitev, so nam še pojasnili na sodišču. Kaj je sodnica naredila narobe, niso pojasnili.

Vlaganje oporok pri sodišču zdaj dražje, a varno

Sodišča so po razkritju problematike založenih oporok povezala svoj register s Centralnim registrom oporok pri Notarski zbornici Slovenije. To pomeni, da je oporoka, ki jo danes deponirate pri sodišču, vnešena tudi v centralni register za celotno državo.

Pri tem pa na vrhovnem sodišču opozarjajo, da je potrebno poleg 10 evrov sodne takse za hrambo oporoke zdaj plačati še 41 evrov nadomestila za vpis v register pri Notarski zbornici. Skupaj torej 51 evrov.

Zmaga države in sodnikov

Vse torej kaže na to, da jo bo država v tem primeru dobro odnesla, saj:

  • je odškodnino zahtevala le slaba polovica oškodovancev, večini pa je do danes že potekel zastaralni rok;
  • so tudi tisti, ki so zahtevali odškodnino, pristali na relativno nizke zneske - če upoštevamo, da so v dedovanjih pogosto v igri tudi nepremičnine.

Sodniki oziroma osebje, ki je oporoke založilo, se z izjemo ene sodnice niso znašli v disciplinskih postopkih. Tudi edina obravnavana sodnica pa je bila oproščena. Vodilni na sodiščih, ki bi verjetno, če bi se to zgodilo danes, morali prevzeti vsaj objektivno odgovornost za napake, niso nosili posledic. 

Tisti, ki so zaradi napak ostali brez premoženja, pa so dobili neko finančno zadoščenje. Dejstvo, da ljudje zaradi napak sodišč desetletja niso vedeli, da jim neko premoženje pripada, in da volja tistih, ki so oporoke spisali, ni bila upoštevana, pa - če ponovimo besede pravosodnega ministrstva izpred treh let - "zagotovo ne prispeva h krepitvi pravne varnosti posameznika niti h krepitvi zaupanja v pravno državo".

Komentarji

7

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • mihagapiha / 12.07.2019. ob 13:16 +5 - 2

    Ni kaj. Kar se Janezek nauči, to zna. In učili so se od najboljših. Kako namreč okoli prenašati lasten narod. Sopranos rules. 😎

    +5 - 2
  • predsednik / 12.07.2019. ob 19:20 +3 0

    ZALOŽILI???????

    +3 0
  • patria / 13.07.2019. ob 13:11 +2 0

    Še tisto malo kaj delajo, naredijo narobe - zavestno, ali nehote. En kup skorupmiranega in nesposobnega klumpa. Redke izjeme, potrjujejo pravilo.

    +2 0
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin