Ali moram v oporoki navesti vsako posamezno imetje? #PravniNasvet

Zakon ne zahteva, da oporočitelj v oporoki opredeli vsak posamezni del svojega premoženja, temveč zadostuje, da določi, da določena oseba deduje vse njegovo premoženje.

Dedovanje v Republiki Sloveniji ureja Zakon o dedovanju. Zakon določa, da se lahko deduje na podlagi zakona, tako imenovano zakonito dedovanje, in na podlagi oporoke, tako imenovano oporočno dedovanje. Za slednje velja, da lahko oporočitelj razpolaga s svojim premoženjem na način in v mejah, kot to določa zakon.

Oporoka je enostranska preklicna izjava volje oporočitelja, s katero ta razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Oporočitelj z oporoko odloči predvsem o tem, kdo naj deduje vse njegovo premoženje ali določen del, v oporoki pa lahko določi enega ali več dedičev. Dedič na podlagi oporoke je tisti, ki ga je oporočitelj določil, da podeduje vse njegovo premoženje ali glede na celoto določeni del premoženja.

Oporočitelj torej lahko z oporoko določi dediče in razdeli svoje premoženje na način, kot ga sam določi, vendar pa pri tem ni popolnoma avtonomen, saj zakon določa, da oporočitelj ne more razpolagati z delom zapuščine (nujnim deležem), do katerega imajo pravico nujni dediči.

Nujni dediči so osebe, ki bi dedovale po zakonu, če ne bi bilo oporoke. To so pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. Dedki in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Pri tem velja tudi opozoriti, da dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda.

Oporočitelj mora že pri sami sestavi oporoke upoštevati nujne deleže, saj z njimi ne more prosto razpolagati. Nujnemu dediču gre določen del vsake stvari in pravice, ki sestavlja zapuščino, pri čemer lahko oporočitelj v oporoki določi, katera oblika premoženja bo pripadla nujnemu dediču.

Pravica do nujnega deleža je dedna pravica, tako v primeru, če oporočitelj pri sestavi oporoke ni upošteval nujnega deleža, je redna pot za njegovo uveljavljanje zapuščinski postopek. To pomeni, da nujni delež nujnim dedičem ne pripade avtomatično, ampak morajo tega sami uveljavljati v zapuščinskem postopku oziroma izjemoma v pravdnem postopku.

Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico, nujni delež drugih dedičev pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu.

Ustanova nujnega deleža torej predstavlja omejitev svobodnega oporočnega razpolaganja, saj oporočitelju onemogoča popolno neupoštevanje zakonitega dednega reda. Nujni dediči tako ne morejo in ne smejo biti prikrajšani ne z oporočnim razpolaganjem niti z neodplačnimi razpolaganji (darili) zapustnika v času življenja. Če je zapustnik z oporočnimi razpolaganji ali z darili prekoračil vrednost razpoložljivega dela zapuščine, govorimo o prikrajšanju nujnega deleža. V takem primeru se na izrecno zahtevo nujnega dediča, ki je prikrajšan, zmanjšajo oporočna razpolaganja, če pa to ne zadošča, se vrnejo tudi darila.

Pod določenimi pogoji pa lahko oporočitelj popolno ali delno razdedini dediča, ki ima pravico do nujnega deleža:

1. če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom;
2. če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše;
3. če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.

Oporočitelj, ki namerava kakšnega dediča razdediniti, mora to v oporoki izraziti na nedvomen način, koristno pa je tudi, da navede razlog za razdedinjenje. Razlog za razdedinjenje mora biti podan, ko je bila oporoka napravljena, dedičeva vdanost brezdelju in nepoštenemu življenju pa tudi takrat, ko je oporočitelj umrl.

Iz tega torej izhaja, da imajo nujni dediči načeloma vedno pravico uveljavljati nujni delež, razen če oporočitelj, ki namerava kakšnega dediča razdediniti, to v oporoki izrazi na nedvomen način. Za veljavnost razdedinjenja ne zadostuje zgolj nenaklonjenost dediču, temveč mora biti dedičevo ravnanje takšne narave in mora imeti táko težo, da ni upravičeno varovanje njegovega položaja.

Oporoka pa ni edini pravni posel, s katerim lahko zapustnik razdeli svojo premoženje, temveč je razdelitev premoženja mogoča tudi z izročilno pogodbo, pogodbo o preužitku in pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki jih ureja Obligacijski zakonik.

Z izročilno pogodbo se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomce, pri čemer je takšna pogodba veljavna le tedaj, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo (potomci). Takšno soglasje pomeni odpoved pravici zahtevati nujni delež iz izročenega premoženja.

S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se preživljalec zaveže, da bo preživljal preživljanca, ki izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti. Premoženje, ki ga je zapustnik odsvojil s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, se pri uveljavljanju nujnega deleža ne všteva v zapuščino. Pri tej vrsti pogodbe je bistvenega pomena, da je vrednost vzajemnih dajatev sorazmerna, sicer se lahko takšna pogodba šteje za darilno pogodbo. V takšnem primeru pa lahko dediči uveljavljajo nujni delež.

Razdelitev premoženja pa je mogoča tudi s pogodbo o preužitku, s katero se preužitkar zavezuje, da bo na prevzemnika prenesel lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve. Tudi premoženje, odsvojeno s pogodbo o preužitku, se načeloma ne všteva v zapuščino, lahko pa se dediči sklicujejo na prikrajšanje nujnega deleža, če dokažejo, da je pogodba o preužitku delno ali v celoti neodplačna.

Patricija Kržan, dipl. prav. (UN), svetovalka v ekipi Pravo za VSE

Vprašanja o oporokah so bila najpogostejša tudi v središču Ljubljane, kjer so pravniki ponujali brezplačne nasvete.

Video: Planet TV